Tiskane izdaje
Človeštvo v tolikšni meri vpliva na razmere na planetu, da se je posebna delovna skupina geologov odločila, da po človeštvu imenuje novo geološko dobo. Gre za obdobje po letu 1950, ki naj bi nosilo ime Antropocen (starogrško anthropos pomeni človek). Dejavniki, ki bistveno zaznamujejo našo dobo so ostanki testiranja jedrskega orožja, plastika, saje iz termoelektrarn in kosti domače kokoši. Pomembno vlogo pri tako obsežnem obremenjevanju planeta ima oblast, oziroma njena odsotnost.
Pomen nadnacionalne oblasti
EU je mešanica demokratične in tehnokratske oblike oblasti. Demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva sprejemajo politične odločitve in smernice razvoja skupnosti. Ti politiki obenem imenujejo uradnike, tehnokrate, ki sprejemajo vsakodnevne operativne odločitve in skrbijo za izvajanje dogovorjenih politik. Takšen ustroj dela EU za močno javno institucijo, ki se lahko zoperstavi velikemu kapitalu in njegovim zasebnim interesom, ko so ti v nasprotju z interesom prebivalstva. EU ima svoje težave, namen tega prispevka ni v enoznačni obrambi EU. Pa vendarle se je potrebno upreti poceni evroskeptičnim rešitvam in gledati na EU z zornega kota njenega potenciala.
Nadregionalna in nadnacionalna oblast lahko prepreči zlivanje interesov politike in zasebnega interesa. Če naj človekovo industrijsko dejavnost spravimo v okvire vzdržnosti planeta, je treba nekaterim industrijam vedno znova govoriti neprijetno resnico, da je njihova rast mogoča le v okvirih spoštovanja temeljnih družbenih norm in okoljskih omejitev. Kršenje teh omejitev je moralno nedopustno, moralo pa bi biti tudi zakonsko prepovedano. V preteklosti je oblast družbeno-okoljske standarde uspešno branila, zato imamo danes v Evropi omejen delovni čas, varnejše delovne razmere, čistejši zrak, vodo in hrano in sploh relativno zdravo okolje. A vse te pridobitve niso samoumevne in lahko tudi izginejo, če jih ne bomo branili in nadgrajevali.
EU je treba razvijati, ne ukiniti
Mnogi evroskeptiki kritizirajo EU, ker da je postala zaščitnica kapitala in porok neoliberalnih reform. Takšna kritika je le delno upravičena. Res je, da zadnjih nekaj let evropske institucije vodijo politiki, ki si pogosto prizadevajo za reforme, ki dajejo prednost interesom velikim gospodarskim interesom pred interesi prebivalstva. A zavračati EU zaradi vladajoče politike je podobno nesmiselno in nelogično, kot bi bilo zavračati državo Slovenijo, ker nismo zadovoljni s politiko aktualne vlade. Odgovor na nezadovoljstvo z državno politiko je zamenjava oblasti. Enako velja za kritiko EU, odgovor za nezadovoljstvo z EU ni v razkrajanju evropske povezave, ampak v zamenjavi politik, ki vodijo evropske institucije.
Industrijski velikani ščitijo predvsem svoj interes
Mnoge velike gospodarske družbe, ki obvladujejo višje prihodke od državnih proračunov posameznih držav, kot je na primer Slovenija, pogosto vidijo družbeno-okoljske standarde kot motnjo, ki omejujejo dobičkonosnost njihovega poslovanja. Po domače povedano, hrano, elektriko in industrijske izdelke bi bilo mogoče proizvesti ceneje, če ne bi bilo treba varovati okolja in spoštovati delavskih pravic.
V iskanju priložnosti za rast si nekatere gospodarske družbe in organizacije prizadevajo rahljati družbeno-okoljske standarde. Temu se je potrebno zoperstaviti in postaviti jasne meje. Te meje definirajo samospoštovanje določene civilizacije. Gre za meje, s katerimi kot skupnost povemo, kdo smo. Z odločnim varovanjem civilizacijskih standardov, ki jamčijo zdravo okolje kot pogoj visoke kakovosti življenja pokažemo, da so nam nekatere stvari pomembnejše od (večjega) materialnega bogastva. Zato si lahko pri iskanju odgovora na spet aktualno vprašanje o prihodnosti Evrope pomagamo s predelavo starega pregovora: Evropejke in Evropejci, povejte mi, kaj varujete in povem vam, kdo ste.
Prispevek EU k socialno in okoljsko pravičnejši družbi:
Apple mora vrniti 13 milijard evrov neplačanih davkov. Brez EU so takšni davčni odpustki nekaj povsem običajnega.
Hrvaški »TEŠ 6« Plomin C je bil zaustavljen, ker je v nasprotju s pravili EU predvidel državno podporo za gradnjo nove termoelektrarne na premog.
Hinkley point C - Britanska vlada je sklenila pogodbo, ki predvideva, da bo prihodnja jedrska elektrarna 25 let prejemala zagotovljeno plačilo v vrednosti dvakratnika cene elektrike na trgu. Evropska komisija je zoper takšne odločitve sprožila preiskavo o nedovoljeni državni pomoči. Brez EU so takšne oblike državnega posredovanja v veliki energetiki nekaj povsem običajnega.
Podnebno energetski cilji do 2020, 2030 in 2050. Subvencije za menjava oken, toplotno obnovo stavb, zamenjavo peči in gradnjo sončnih elektrarn so posledica evropske podnebne politike, ki skuša povečati učinkovitost ravnanja z energijo in povečati delež obnovljivih virov energije. Vse te oblike podpore obstajajo, ker mora tudi naša država doseči cilje, za katere smo se z drugimi državami dogovorili v okviru EU.
