Tiskane izdaje
Članice Evropske unije spet niso dosegle soglasja o predlogu evropske komisije za podaljšanje dovoljenja glifosatu v EU za pet let. Za sprejetje predloga komisije je glasovala polovica od 28 članic, vendar niso dosegli kvalificirane večine, za kar bi moralo glasovati od 16 od 28 članic, ki imajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva Unije. Trenutna licenca za herbicid poteče 15. decembra.
»Glede na to, da ni bila dosežena potrebna večina, je rezultat glasovanja brez mnenja, je sporočila evropska komisija. 14 držav je glasovalo za njen predlog, med njimi Danska, Velika Britanija in Nizozemska. Devet jih je glasovalo proti, med njimi so bile Bolgarija, Poljska in Portugalska. Slovenija je podprla predlog komisije.
»Čas je, da evropska komisija sprejme dejstvo, da nima podpore za svoj predlog. Poslušati mora evropski parlament, ki je predlagal kredibilen in pravičen časovni okvir, ki kmetom omogoča preusmeritev v Evropo brez glifosata,« je glasovanje komentiral predstavnik za varno hrano skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze Bart Staes.
Evropski parlament se je v nezavezujoči resoluciji 24. oktobra zavzel za popolno prepoved glifosata do leta 2022 ter za takojšnjo prepoved prodaje za neprofesionalno rabo na javnih površinah, kot so ceste in parki. Vendar je evropska komisija priporočila zavrnila in pozvala države članice, da se izrečejo o zadevi.
Poslanec Skupine Zelenih/Evropska svobodna zveza Claude Turmes je pred kratkim pridobil pravno mnenje, ki zavrača argument evropske komisije, da bi neobnovitev dovoljenja za prodajo glifosata v EU lahko vodila v tožbeni zahtevek Monsanta za odškodnino v vrednosti milijon evrov na leto. »Pravno mnenje dokazuje, da so strahovi o ogromnem odškodninskem zahtevku Monsanta neutemeljeni in da obstajajo alternative za glifosat. Komisija ga mora prepovedati.«
Evropska unija že dve leti odloča, ali bi podaljšala dovoljenje herbicidu, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka IARC marca 2015 razvrstila med domnevno rakotvorne, Evropska agencija za varnost hrane pa dokazov za to ni našla.
Junija lani je EU sprejela podaljšanje dovoljenja glifosatu za 18 mesecev, potem ko je Evropska agencija za kemikalije ponovno presodila, da herbicid ni rakotvoren.
Foto: Philippe Huguen/AFP
Slovenska vlada se zavzema za prepoved glifosata ob zagotovitvi največ petletnega prehodnega obdobja, ki bi bilo namenjeno prilagoditvi novim razmeram in uvajanju alternativnih metod zatiranja plevelov v kmetijstvu. Hkrati pa naša država zagovarja takojšnjo omejitev uporabe herbicida na nekmetijskih površinah, ki predstavljajo glavnino rabe pri nas. Skupno se v Sloveniji proda od 75 do 90 ton glifosata na leto, porabi se ga manj.
»Vlada se v okviru Nacionalnega akcijskega načrta zavzema za aktivni pristop k zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, predvsem pri nekmetijski rabi.« Usmeritev za prepoved glifosata do leta 2022 pa bo »tudi temelj pri pripravi novih ukrepov za spremembo Nacionalnega akcijskega načrta za zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev,« so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
Ministrstvo je od podjetja Albaugh TKI v Račah, ki proizvaja glifosat, prejelo »pismo glede njihovega pogleda na odobritev učinkovine glifosat z navedbo posledic v primeru negativne odločitve«. A očitno ga vodstvo podjetja ni prepričalo. »Zavedamo se, da ima lahko negativna odločitev, sprejeta na ravni EU, negativne vplive na gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo s proizvodnjo učinkovin, vendar je to korak v smeri zmanjševanja uporabe kemikalij v kmetijstvu, kar so nedvomno pričakovanja potrošnikov. Na drugi stani pa odločitev odpira poslovne možnosti inovativnim podjetjem pri razvoju alternativnih metod varstva rastlin,« odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Da bi morebitna prepoved uporabe glifosata pomenila težave pri obvladovanju plevelov, saj prave alternative zanj ni, opozarjajo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Kot zadnji se bo zdaj z dovoljenjem za glifosat ukvarjal odbor za pritožbe, je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije. Ta načeloma deluje kot dosedanji strokovni odbor, saj so v njem prav tako strokovnjaki iz članic EU, le da na višji ravni. Datum srečanja odbora za pritožbe danes še ni bil znan, poroča STA.
Odbor za pritožbe bi bil zadnja priložnost, da članice EU še lahko dosežejo kompromis. Če tudi takrat še ne bo dosežena kvalificirana večina glasov za oziroma proti predlogu Evropske komisije, lahko ta odloči tudi samostojno. Doslej je Evropska komisija vedno zatrjevala, da o glifosatu ne želi odločati sama, pač pa v soglasju s članicami EU.
