Tiskane izdaje
Nova evropska direktiva o energetski učinkovitosti je začela veljati decembra 2012. Določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v EU, zagotovila pa naj bi izpolnitev enega izmed krovnih ciljev skupnosti, to je 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Vključuje tudi zahtevo po opredelitvi okvirnih nacionalnih ciljev za povečanje energetske učinkovitosti za leto 2020.
Theodora Petroula je v organizaciji Climate Action Network Europe (CAN, evropski del Mreže za podnebno ukrepanje, ki je sicer svetovna organizacija, navzoča v 120 državah) strokovnjakinja ravno za področje politik energetske učinkovitosti. Po zagotovilih poznavalcev področja je Slovenija na dobri poti; že stare stavbe, katerih energetska obnova je najpogostejši ukrep, so v primerjavi z večino stavb v številnih drugih državah precej varčne.
Vendar, kot pravi Theodora Petroula, pritrjujejo pa tudi v Focusu, je Slovenija v analizi koalicije za energetske prihranke (http://energycoalition.eu/analysis-article-7-member-states-reports) označena rdeče, očitno zgolj zato, ker ne pošilja podatkov. Petroulasova je prišla v Slovenijo povprašat o teh podatkih k članu CAN Focusu, bila je tudi na ministrstvu za infrastrukturo. Medtem pa je v bila Rigi, glavnem mestu Latvije, ki predseduje evropskemu svetu, prva konferenca o energetski uniji, ki so se je udeležili visoki predstavniki držav članic. Evropski svet je že na zasedanju marca lani ocenil, da je energetska učinkovitost prvi korak k neodvisnosti od ruskega plina. To bi morala biti tudi ena glavnih prednosti energetske unije, meni Petroulasova. Evropska komisija bo sicer prvo sporočilo o energetski uniji objavila 25. februarja.
Načrti za preprečitev
Vsaka država mora po zavezah vsako leto povečati učinkovitost rabe energije za 1,5 odstotka, vendar ni določeno, kako naj to doseže. Poleg tega mora vsaka država komisiji poslati načrt, kako bo dosegla 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. »Mi smo te načrte pregledali in ugotovili, da bi moralo biti precej držav bolj ambicioznih. Vendar še več držav uveljavlja ukrepe, ki jih prej niso poznale, kar nas navdaja z optimizmom. Poleg tega je težava nekaterih, tudi Slovenije, da ne pošiljajo pravih podatkov. To povzroča dvojno škodo, država je ocenjena slabo, poleg tega pa ni informacij, ki bi lahko pomagale drugim državam. Izmenjava dobrih praks in izkušenj je zelo pomembna,« pravi Petroulasova.
Med ukrepi držav za povečanje energetske učinkovitosti je največ davkov in prispevkov. Tudi v Sloveniji je tako. Denar gre Eko skladu, določen del pa ga lahko za dobre projekte porabijo tudi dobavitelji. Vendar je letos vlada malo zaspala in priporočila podjetjem, naj začnejo sama financirati projekte za energetsko učinkovitost pri končnih uporabnikih. V podjetjih zdaj odgovarjajo, da čakajo. Tudi drugod, ne le pri nas, pri dejanskih projektih vodi energetska obnova stavb. »Veliko je še promocije in informacijskih kampanj, energetska učinkovitost je pač najcenejša pot do prihrankov,« pravi Petroulasova. Na vprašanje, ali se v te trende vključujejo tudi banke, pa odgovarja, da počasi spreminjajo pogled, energetske učinkovitosti še ne vidijo dovolj kot priložnost, še vedno je prevečkrat tveganje. »Banke se morajo še malo izobraziti,« meni Theresa Petroula.
Načrta Jean-Claudea Junckerja za Evropo v CAN niso natančneje proučevali. Države članice bodo predlagale projekte, delo poteka. »Vsekakor bomo spremljali predloge, saj države predlagajo tudi več plinovodov in podobnega, v CAN pa zagovarjamo energetsko učinkovitost in prehod na obnovljive vire energije, kar bi zagotovilo tudi več delovnih mest, manjše emisije in čistejše okolje, kar pomeni tudi manj zdravstvenih težav,« pravi Petroulasova.
V Sloveniji letos precej razburjajo energetske izkaznice za stanovanja, načeloma tudi eden od ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Petroulasova priznava, da razmer pri nas ne pozna zelo dobro, vendar so v CAN prepričani, da mora imeti vsak, ki kupi ali najame stanovanje, možnost preveriti stroške, ki jih bo imel, dobiti pa bi moral tudi informacijo, kakšne izboljšave so mogoče. Izkaznice same niso tako uspešne. »Že nekaj časa imamo energijske nalepke na gospodinjskih aparatih. Vsi jih upoštevamo, ker so koristne, kajne?« meni Theresa Petroula.
Letos je sicer pomembno leto, ko naj bi v Parizu dosegli svetovni dogovor o zmanjšanju emisij. »Mnogo pritiska bo letos za napredek, kar je dobro. Prizadevali si bomo, da bo to tudi ena glavnih prednosti energetske unije,« pravi Petroulasova. Vendar so dosedanji znaki, da je energetska unija zlasti usmerjena v povezovanje evropske energetike, kamor spadajo tudi plinovodi in dobava nafte. »Ne vemo še, kakšna bo poraba energije v Evropi, premalo upoštevamo tudi učinkovito rabo energije in obnovljive vire, lahko se zgodi, da bodo vse povezave predimenzionirane. To bi bil stran vržen javni denar, če potem infrastruktura ne služi svojemu namenu. Načrtovanje povezav mora potekati z upoštevanjem ciljev učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,« meni Petroulasova. Velikokrat se namreč zgodi, da lastniki naročijo kurilno napravo, potem pa izolirajo hišo. Peč je potem preslabo izkoriščena. »To ne velja le za hišo, velja za ves energetski sistem,« pravi Petroulasova.
Na vprašanje, ali vidi v snovanju energetske unije tudi možnost, da bi načrtovali sončne elektrarne v državah z veliko sonca, vetrnice na območjih z vetrom, hidroelektrarne pa v državah s primernimi rekami, Petroulasova odgovarja, da je lahko eden od vidikov načrtovanja, da se to omogoči. »Sistem mora biti bolj povezan, to pa ne pomeni, da se sončne elektrarne sme postavljati zgolj v Španiji in Grčiji. Nujno je boljše načrtovanje, vse mora iti z roko v roki, podnebne spremembe, energetski sistem, obnovljivi viri. Pogledati je treba na Evropo kot celoto,« pravi.
Najtrši oreh je promet
V povprečnem avtomobilu je izkoristek goriva samo 15-odstoten, zato je najtrši oreh prav promet. »Veliko dela bo treba še opraviti. Emisijski standardi so pomagali, vendar moramo spremeniti prometni model in zmanjšati porabo fosilnih goriv. Prostorski načrtovalci v mestih so to že dojeli,« je optimistična strokovnjakinja za politike energetske učinkovitosti. Opozarja, da v nobeni državi za nobeno fosilno gorivo še ne plačujejo vseh stroškov, ki jih ta povzroči v okolju in pri zdravju ljudi. »Nasprotno, države še vedno dajejo veliko subvencij za fosilna goriva, veliko več kot za obnovljive vire. Boj bo še trd,« napoveduje.
Najbolj učinkovitega ukrepa za povečanje učinkovitosti rabe energije ni, učinkovita je šele kombinacija ukrepov. »Na voljo mora biti več virov financiranja, tudi dolgoročnih. Politična volja je tudi pomembna. Trg se na to odzove. Brez učinkovite rabe vseh virov bo Evropa izgubila konkurenčne prednosti v hitro se spreminjajočem svetu.
