Evropska narava propada zaradi političnega neukrepanja

Evropska komisija pravi, da bo za ustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti treba še veliko narediti, WWF pa politiki očita brezbrižnost.

Objavljeno
02. oktober 2015 16.49
mocnik/zda
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana − Evropska komisija je danes objavila vmesni pregled izvajanja strategije Evropske unije za biotsko raznovrstnost oziroma napredek na poti do cilja za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2020. »Rezultati kažejo napredek na številnih področjih, a poudarjajo potrebo po močno okrepljenih prizadevanjih držav članic za izpolnitev zavez glede izvajanja strategije. V nevarnosti je sposobnost narave za čiščenje zraka in vode, opraševanje kmetijskih rastlin in zmanjševanje vplivov katastrof, kot so poplave, kar lahko pomeni znatne nepredvidene stroške za družbo in naše gospodarstvo,« pravijo v komisiji.

                       Veliko skrbi vzbuja tudi umiranje čebel. Foto Borut Tavčar

 

Komisija še ocenjuje, da morajo države članice bolje izvajati naravovarstveno zakonodajo EU. Več kot tri četrtine pomembnih naravnih habitatov je trenutno v neugodnem položaju in številniom vrstam grozi izumrtje. Ogroženost biotske raznovrstnosti se najhitreje povečuje zaradi invazivnih tujerodnih vrst. Vsako leto povzročijo evropskemu kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za vsaj 12 milijard evrov škode.

                       Tujerodne invazivne rastline ponekod preraščajo tudi njive. Foto Janez Petkovšek

 

Danes je bila objavljena tudi vseevropska javnomnenjska raziskava, ki potrjuje, da je večina Evropejcev (77 odstotkov) zaskrbljena glede izgubljanja biotske raznovrstnosti in da se zaveda morebitnega negativnega vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi ter na naš dolgoročni gospodarski razvoj.

WWF: Politika ne ukrepa

»Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost kaže, da v zadnjih letih ni bil dosežen bistven napredek za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovitev ekosistemov. Neustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje in povečani pritiski kmetijstva sta označena kot glavna vzroka za izgubo narave,« pa si poročilo razlagajo v WWF.

Strategija EU, ki so jo države članice EU potrdile v letu 2011, vključuje šest glavnih ciljev, ki morajo biti izpolnjeni, če hočemo zaustaviti propadanje evropskih živalskih in rastlinskih vrst, ki so bistvene za zagotovitev našega preživetja in trajnostni razvoj naše celine. »Po štirih letih lahko ugotovimo, da je na področju vseh ciljev, razen enega, napredek nezadosten. Pri nekaterih ciljih, kot na področju kmetijstva in gozdarstva, ni videti sploh nikakršnega napredka. Politično ukrepanje glede teh vprašanj je zelo pomanjkljivo. Pred kratkim se je morala vlada Velike Britanije zagovarjati na sodišču, saj so jo WWF in druge nevladne organizacije tožile zaradi njene nezmožnosti rešitve problema razpršenega onesnaževanja v kmetijstvu, ki ogroža obnovo naravnih habitatov,« opozarjajo v WWF.

               Pogosto je izbira rastlin povezana zgolj s pričakovanim izkupičkom. Foto Jože Pojbič

 

Dobre prakse za prihodnost

Priznavajo sicer, da se je, zahvaljujoč direktivama o pticah in habitatih, po vsej Evropi ohranjenost številnih habitatov in vrst izboljšalo. »Bili smo priča okrevanju ogroženih vrst, kot so rjavi medved, volk, bober in vidra. Ugodnosti za naravo, ljudi in gospodarstvo, ki izhajajo iz tega procesa, so se močno povečale. To kaže, da je obstoječi pravni okvir učinkovit in da le potrebuje dobro in strogo izvajanje,« menijo v WWF.

»Pred nekaj dnevi smo v New Yorku podpredsednika EK Timmermansa slišali govoriti o tem, da moramo cilje trajnostnega razvoja spremeniti v močne politične ukrepe. Že od Earth Summit leta 1992 je ohranjanje biotske raznovrstnosti del agende za trajnostni razvoj. Na današnji vmesni pregled strategije je treba gledati kot na priložnost, da se v Evropi in po svetu poživijo napori za ohranjanje biotske raznovrstnosti,« je povedala Genevieve Pons- Deladriere, direktorica evropskega urada za politiko WWF.

»Komisija mora uporabiti svojo moč, da prisili države članice v izvajanje in izvrševanje direktiv o pticah in habitatih ter da popravijo tudi politike na področju energetske in prometne infrastrukture ter na področju kmetijstva. Intenzivno kmetijstvo, kot eden poglavitnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, je treba obravnavati izjemno resno. Proizvodnja hrane je odvisna od narave in mora prispevati k njenemu ohranjanju, ne pa k njenemu izginotju,« pa pravi Martina Mlinarič, višja uradnica za biotsko raznovrstnost in vode v evropskem uradu za politiko WWF.

               Narava daje veliko, če ji le ne jemljemo preveč. Foto Mavric Pivk