Tiskane izdaje
Ljubljana – Neodvisni raziskovalec Anton Komat opozarja, da so tla najbolj dramatična težava planeta, poleg tega luknjanje okoljske zakonodaje pri nas vidi kot pripravo na vdor korporacij s prostotrgovinskimi sporazumi, skupaj z nevarnimi kemikalijami.
Evropski državljan bo nastal z uporom, ne z evropskimi politikami, meni Anton Komat, in dodaja, da bi morali, da se temu izognejo, ukiniti vse stranke in uvesti neposredno demokracijo.
V New Yorku države podpisujejo podnebni sporazum. Zakaj je to pomembno?
Veliko pomembnejše od podnebnih sprememb je izginjanje rodovitne prsti. Glavni ponor ogljikovega dioksida so sicer oceani, a stroka ugotavlja, da se bodo šele po 800 letih odzvali z oddajanjem emisij. Na kopnem je glavni vir ogljikovega dioksida prst, zato imajo rastline reže za dihanje na spodnji strani listov, če v prst posegamo s kemičnimi snovmi in pesticidi, se emisije zelo povečajo. Veliko analiz kaže, da če bomo prst še naprej uničevali s takim tempom kot zdaj, je čez 60 let ne bo več. Trije temeljni naravni viri so prst, pitna voda in biotska raznovrstnost, vse to pa uničujemo s kemikalijami. V Sloveniji je nasploh polomija, pozidali smo že četrtino prsti.
V evropskem parlamentu pa so podaljšali dovoljenje za rabo sistemskega herbicida glifosat ...
Če bi ga EU prepovedala, bi propadla vsa Monsantova kampanja siljenja držav z gensko spremenjenimi rastlinami. A tako je vedno, za atrazin smo potrebovali tri leta, da so ga prepovedali, prepovedi neonikotinoidov, ki pobijajo čebele, so se spet uprli kmetijci. To je povezana trgovina od zunaj.
In kako naj bi delovala?
Presoja vplivov na okolje ni več nujna za pridobitev gradbenega dovoljenja, to je prva luknja. Če je potreba oziroma če je poslovanje podjetja preveč ogroženo, lahko upravni organ dovoli obratovanje umazani industriji. To pomeni, da se bo umazana industrija selila v Slovenijo. Če ji bo naložila okoljske ukrepe, pa bo tožila državo, ker ogroža dobiček. Tretja luknja je prepoved uporabe vode iz naravnih virov, če je možnost priključitve na vodovod. Korporacije pa že lobirajo, da bi bilo razkrivanje podatkov o poslovanju v davčnih oazah kaznivo. To je dan Zemlje, takega totalitarizma korporacij še ni bilo. V jedru vsega sta pa prostotrgovinska sporazuma TTIP in Tisa. Vse, kar se dela pri nas in še kje, je mehčanje zakonodaje za ta sporazuma.
Zdi se, da se ljudje na poskuse privatizacije vode, umiranje čebel in podobne stvari vendarle odzivajo bolj množično kot včasih.
Ljudje se bodo uprli. Standard življenja se znižuje, ljudje imajo vse manj možnosti za soodločanje, država je nacionalizirala vodne vire, tako je lažje komu dati koncesijo. Evropski državljan bo nastal z uporom, bolj ko se stiska, bolj se ljudje upirajo. Ne bomo se uprli v obrambo Zemlje, ta bo preživela, ljudje pa z uničeno naravo ne bomo.
Kaj pa je rešitev?
Ukinitev vseh strank in uvedba neposredne demokracije. Če ima Slovenija 90 poslancev, naredimo 90 volilnih okrožij, vsako naj potem izvoli enega človeka. Ljudi bi začelo upravljanje države zanimati, zdaj so apatični, ker ne verjamejo, da se lahko kaj spremeni. Politika pa se prepira o preteklosti, namesto da bi se z vsemi pogovarjala o prihodnosti. Slovenija ima legendarno vaško lipo, okrog katere so sedeli modri in odločali. Vlade vodijo ekonomisti in pravniki, zadaj pa jim šepetajo korporacije. Ven pridejo čisto nepomembne zadeve, mi pa o njih razpravljamo v Bermudskem trikotniku med kavčem, hladilnikom in televizorjem.
