Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski risi za sporazumevanje najraje uporabljajo gozdne ceste, na katerih puščajo vonjalna sporočila, ugotavljajo raziskovalci z biotehniške fakultete in gozdarskega inštituta. Vprašanje je sicer, koliko časa še, saj jih je zelo malo.
Slovenski risi na gozdnih cestah puščajo najgostejša sporočila med vsemi vrstami mačk na svetu in vsemi njihovimi načini sporočanja, je ugotovitev nove raziskave. Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z ameriškimi biologi šest zim sledili stopinjam risov v snegu in analizirali označevanje njihovega teritorija v dinarskih gozdovih. Rezultate so objavili v znanstvenih revijah Mammalian Biology in Behavioral Ecology and Sociobiology.
Samec evrazijskega risa svoj teritorij brani pred drugimi samci in enako vsaka risa s svojega teritorija prežene druge samice. Samec in samica pa si lahko delita isti teritorij, enkrat na leto se tudi parita. S takšnim teritorialnim sistemom risi sami uravnavajo svojo številčnost in preprečujejo, da bi zmanjkalo njihovega glavnega plena, srnjadi.
Kot domače mačke
Da lahko takšen teritorialni sistem deluje, pa se morajo risi med seboj sporazumevati in si izmenjevati informacije, kateri teritoriji so že zasedeni, kateri pa so še prosti. Ti pri risih v Sloveniji v povprečju merijo 21.500 hektarov. Najpomembnejši način komuniciranja so vonjalna sporočila, ki jih risi puščajo z urinom ali drgnjenjem z lici ob različne predmete, podobno kot to počno domače mačke.
Šest sezon po sledeh. Foto Miha Krofel
Risi teh sporočil v naravi ne puščajo naključno, ampak tarčno izbirajo mesta, kjer so sporočila obstojnejša in kjer je večja verjetnost, da bodo nanje naleteli drugi risi. Najraje označujejo mlade iglavce, ki bolje obdržijo vonj. Radi uporabljajo tudi previsne skale, saj so te bolje zavarovane pred padavinami. Na gozdnih cestah pa pustijo sporočilo vsakih 90 metrov. Največja evropska mačka pa je pri nas danes močno ogrožena zaradi parjenja v sorodstvu. S pomočjo doselitve risov iz Karpatov bodo lovci in strokovnjaki v naslednjih sedmih letih poskušali preprečiti izumrtje risje populacije v okviru novega evropskega projekta Life Lynx.
Prihodnjičv Zelenem Delu