Tiskane izdaje
»Slovenci smo kmetje in ne mestna gospoda. Zemlja nam je v krvi. Zato se k zemlji vedno znova vračamo,« je kategorična Miša Pušenjak, Ptujčanka s Kmetijskega zavoda Maribor, strokovna in sproščena sogovornica, kadar je v javnosti govor o zelenjavi, pridelavi, vrtičkarstvu, naravi ... Vračanje k zemlji je zakonitost.
Najbolj očitno vračanje je opaziti pri starejših, ki med aktivno delovno dobo niso imeli časa ali tudi ne potrebe, da bi vrtnarili. Narava nas hrani, krepi, zdravi in osrečuje. Štiri stoletja pred našim štetjem je to vedel že Hipokrat: naše zdravje in bolezni so povezani z naravnimi silami. Že ob koncu 18. stoletja so aktivno raziskovali pomen neposrednega stika bolnikov z vrtovi in naravo in se tako po stoletjih premora začeli vračati k nekoč že uveljavljenim terapevtskim vrtovom. Nemški ortoped D. Gottlieb Schreber je sredi 19. stoletja tovarnarjem predlagal, naj za svoje delavce priskrbijo majhne vrtove, ki jih bodo krepili, razvedrili in odvračali od slabih navad. Marsikje v Nemčiji se je poimenovanje Schreberjevi vrtovi še ohranilo. Jasno je, da tudi srednjeveški samostanski vrtovi niso bili urejeni samo za konkretne koristi, ampak kot posebni terapevtski prostori za samostanske prebivalce, ki so živeli po strogih, za današnje pojmovanje zelo stresnih in neživljenjskih pravilih.
Vrtnarjenje daje samozavest
Vrtovi, sadovnjaki, okrasni nasadi, rastlinjaki, pa veliki sadilni lonci ali samo okenska korita, celo trate – vse to zdaj že čaka na delovne roke. »Gibanje je zdravo za vse. Dokler se giblješ, se ne postaraš,« je jasna Pušenjakova. »Vrtnarjenje ali samo sajenje rožic daje človeku samozavest, da lahko sam še nekaj naredi.« Danes je na voljo že veliko pripomočkov, ki omogočajo vrtnarjenje tudi težje gibljivim; strokovnjaki so že raziskali in dognali, kako zasnovati in urediti takšne vrtove (R. Adil Janeen, Patty Cassidy, Sharon Simson). Pri tem je doslej pridelava lastne zdrave hrane sicer imela nekoliko premalo poudarka, a se stvari tudi tu hitro spreminjajo. »Mnoge prehranske afere, ki smo jim čedalje pogosteje priča, prinašajo novo razmišljanje o življenju in hrani,« kot pozitiven učinek slabih razmer razume Pušenjakova. »Na žalost pa do takšnega spoznanja pogosto pride šele, ko se v družini pojavi težka bolezen in se spet zavemo, kako pomembno je zdravo jesti.«
Razbija se tudi prepričanje, kako se hrane na lastnem vrtičku ne splača pridelovati. »Veliko časa za vrtnarjenje so nam vzele službe. Pa še starši so imeli po navadi prevelike vrtove in so nas zalagali s pridelki.« Da v srednjih letih ne bi prenehali vrtnariti, nas pogosto spodbuja znana hrvaška avtorica priljubljene vrtičkarske, hortikulturne oddaje Vrtnarica Kornelija Benyovsky Šoštarić, ki ozavešča ljudi, kako pomembna je domača pridelava semen, kako naj vrt organsko raste in kako v njem kombinirati pridelavo v celovit in enoten vrt koristi, zdravja in dobrega počutja.
Zdravilni učinek vrtov
Samo ekonomski izračun je pri lastni vrtičkarski pridelavi seveda enostranski in zavajajoč, saj poleg ekonomike prinašata mnogo večje učinke na psihološkem, socialnem, telesnem in zdravstvenem in telesnem področju. »Ob telesni aktivnosti se tudi zmanjša depresija na primer pri kardiovaskularnih bolnikih, pri adolescentih in otrocih, hoja ali telesna aktivnost lahko zmanjšata anksioznost ter stres in vse njegove posledice. Poleg tega je za starejše zlasti pomembno že samo gibanje in izpostavljenost soncu, zaradi tvorbe vitamina D,« poudarja Zora Vadnjal Gruden v svoji ambulanti medicine dela. Mnogo raziskav je že potrdilo zdravilni učinek narave, vrtov, nasadov in gredic predvsem pri omejevanju in zdravljenju stresa. Še posebej so bili raziskovalci presenečeni, ko so ugotovili, da so takšnega pozitivnega učinka deležni tudi tisti, ki sami aktivno ne obdelujejo zemlje, ne urejajo gredic, ampak samo pasivno opazujejo takšne urejene naravne predele.
»Voda, ptičje petje, metulji, zibanje rastlin in listov v vetru delujejo pomirjujoče in olajšajo premagovanje stresa.« In še :«Vrt ali vrtu oziroma naravnemu okolju podobna scena zmanjša bolečino, zmanjša potrebo po zdravilih in jakosti zdravil proti bolečini.«
»Pri vrtnarjenju se razgibavamo, oblikujejo se natančni motorični gibi, krepimo vid, voh, dotik, okus, sluh in koordinacijo. Največja prednost pa je, da vse to poteka na svežem zraku in soncu. Pomembna so tudi čustvena in psihična izboljšanja. Vrtnarjenje lahko izboljša samopodobo in samozavest,« strne svoja spoznanja Janeen. »Pozitivna stran pa je tudi ta, da se nikoli ne nehamo učiti.«
Slovenci pridelamo le kakšno tretjino zelenjave, ki jo pojemo. To je pri naših naravnih danostih in ugotovljenih pozitivnih učinkih prav ponižujoč podatek. Gibanje urbanega vrtnarstva je vendarle že pognalo kali; tudi ohišnice slovenskih domov v zadnjih dveh desetletjih postajajo vedno bolj naravni cvetoči in užitni raji. »Pridelaj sam« je način dokazovanja, da nismo le objekti potrošnje industrijske proizvodnje, nas spodbuja nemška sociologinja Christa Müller.
