Tiskane izdaje
Ljubljana – Med najboljšimi projekti Life se težko znajdejo komunikacijski projekti, vendar je bil Aquaviva, Živa voda – od biodiverzitete do pipe, Inštituta Lutra, zares poseben. Med drugim so mikrometer velike alge povečali na meter velike in jih spravili na obleke.
Namen projekta Živa voda je bil dvigniti zavedanje o pomenu biotske raznovrstnosti v vodah. »Trditve, da so hidroelektrarne obnovljiv vir energije, ne držijo. Obnovljiv vir je voda, ko jo ogradimo z betonom hidroelektrarne, pa vodno okolje uničimo za sto ali več let.
Če imaš na reki pet zaporednih hidroelektrarn, to ni več reka, to je vrsta jezer, prekinjene niso le letne, temveč vsakdanje selitvene poti,« pravi vodja projekta Marjana Hönigsfeld Adamič, ki dodaja, da je za še slabše razmere od sprva projektiranih kriv tudi pomanjkljiv nadzor.
Podcenjena narava
Nasploh je narava podcenjena, to je tam, kjer ljudje običajno rečejo, da »tam ni nič«. Gozdovi in voda pa so slovensko največje bogastvo. »Oboje je na udaru. Na območju za projekt o vidri, v Murski šumi, zdaj pospešeno sekajo krasne stare hraste, samo te, drugače niti tako imenovane sanitarne sečnje ne izvajajo,« opozarja Adamičeva. Posek je pospešen, ker se gozdarskim podjetjem iztekajo koncesije. »Hočejo izvleči kar se da, desetletni etat gre zdaj ven,« pravi Adamičeva.
O projektu Živa voda pravi, da je tokrat bil komunikacijsko osveščevalen, predstavljali so pomen biotske raznovrstnosti različnim skupinam, doma in na tujem. Ogrožajo jo zlasti grehi iz preteklosti, med njimi regulacije rek. »Ko ohranjamo populacijo vider, ohranjamo tudi življenjski prostor. Ledava, rečica, vzporedna z Muro, je naravna le v zgornjem toku, potem je spremenjena v kanal. Vsi bregovi so pokošeni in počiščeni, ne moremo več govoriti o naravnih bregovih,« pravi Adamičeva.
Za Dolenjski potok je župan rekel, da tak pa ne more biti, da mora biti red. Pa so vse zravnali, vse drevesne korenine izruvali, vse jelše in vrbe, pa bregove obložili s kamni. »Narava je lepa, če je urejena, so rekli,« pripoveduje Adamičeva. Opozarja, da tudi vodnogospodarska podjetja delajo le zato, da se stroji amortizirajo, stroke pri tem nihče nič ne vpraša. Že pred časom so ugotovili, da podjetja sama pišejo tudi načrte del.
Na Norveškem se zaradi bobrov ne pritožujejo
Marjana Hönigsfeld Adamič pravi, da izsekavanje ni protipoplavni ukrep. »Poplave so naravno dejstvo, treba se je prilagoditi, včasih so se znali,« dodaja. »Ko pri vodotokih govorijo o ureditvah, je vedno nevarno.« Na sestanku Savske komisije so povedali, da je gladina podtalnice v Zagrebu upadla za štiri metre. Bolj na tiho so povedali še, da so za to krive hidroelektrarne na Savi v Sloveniji.
»Celo porečje deluje kot en sistem,« opozori Adamičeva. Slovenija ima po njenem več možnosti za različne evropske projekte, tudi komunikacijske, saj še ima naravo. En tak bi lahko bil povezan z bobri. »Z vidrami ljudje živijo vseskozi, bile so sicer zdesetkane, a niso izginile. Bobrov pa ni bilo 200 let. Letos bo ravno 20 let, odkar so jih znova naselili na Hrvaškem. Zdaj je čisto zadnji čas za ukrepanje, za delo z javnostjo, so nam svetovali Norvežani, ki imajo veliko bobrov, ljudje pa se zaradi njih nič ne pritožujejo,« pravi Adamičeva.
Pri nas nagrada za najboljši Life projekt ne pomeni nič
Nagrada za najboljši Life projekt v Sloveniji ne pomeni nič, ministrstva ne poslušajo pripravljavcev, niti ne iščejo njihovih znanj in izkušenj. »Čedalje več ljudi prihaja v Slovenijo, če bomo vso naravo uničili, ne bo nikogar več. Podpreti bi bilo treba butični turizem, male kmetije, ne samo velike, naše organizacije bi lahko bile vključene v vodene oglede. Tako ne bi uničili osnove za naprej. Vendar male kmetije zdaj zaradi davkov in davčnih blagajn vračajo dovoljenja za oddajo sob in podobno,« pravi Adamičeva.
Pomemben del projekta so postale alge, ki jih s prostim očesom sploh ne opazimo. Mikroskopske slike alg iz Ljubljanice, ki so nastale na biotehniški fakulteti, so povečali na meter velike fotografije in jih razstavili. Opazila sta jih oblikovalca oblačil sestra in brat Draž in nastala je kolekcija, ki je navdušila na več odrih, posebno navdušenje pa je vsa zgodba vzbudila tudi pri ocenjevalcih v evropski komisiji.
