Tiskane izdaje
Ljubljana – Že 12 let je težava enaka: v ustrezen in nadzorovan sistem razgradnje, ki jo pri nas izvaja družba Ekomobil, zaradi možnosti odjave vozila iz prometa z izjavo o lokaciji pride le desetina izrabljenih vozil. Ministrstvo za okolje napoveduje ureditev težave.
Avtomobilov je čedalje več, po njihovi dobi uporabnosti, ki je v povprečju od 10 do 15 let, pa postanejo odpadek. Tak avtomobil imenujemo izrabljeno motorno vozilo in zahteva posebno ravnanje zaradi različne sestave in vrste materialov. Izrabljeno motorno vozilo vsebuje več kot 30 kilogramov nevarnih snovi (svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, PCB, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulator), zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne odpadke.
Po veljavni zakonodaji je zadnjemu lastniku vozila omogočena brezplačna oddaja vozila v razgradnjo. V Sloveniji je sistem razgradnje izrabljenih vozil urejen v okviru skupnega načrta za ravnanje z izrabljenimi vozili, katerega nosilec je družba Ekomobil, ki ima edina v Sloveniji vsa pooblastila proizvajalcev oziroma uvoznikov vozil, ki pokrivajo 99-odstotni tržni delež v Sloveniji, za zbiranje, prevzemanje, obdelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil na okolje neškodljiv način. Zaradi izrabljenih motornih vozil vsako leto v EU nastane približno osem milijonov ton odpadkov.
Brezplačno
Načeloma je vse urejeno, izrabljeno vozilo lastnik preprosto pripelje (ali mu ga odpeljejo) na eno od 55 prevzemnih mest Ekomobila. Po zahtevah evropske zakonodaje morajo v centrih za razgradnjo 95 odstotkov razgrajenega vozila pripraviti na ponovno uporabo ali na predelavo v nove materiale. Za lastnika je razgradnja brezplačna, s sabo pa je treba imeti osebni dokument in prometno dovoljenje, da lahko preverijo identiteto lastnika in vozila. Še več, če je vozilo še registrirano, lahko lastnik na podlagi potrdila o uničenju na Dars pošlje zahtevek za nadomestno vinjeto, upravičen pa je tudi do povračila dela dajatve za uporabo cest in dela avtomobilskega zavarovanja.
Statistika pravi, da se slovenski vozni park stara, od leta 1992 do leta 2014 se je povprečna starost avtomobilov povečala s 6,8 na 9,4 leta. Avtotransporti Kastelec iz Grosuplja (solastnika Ekomobila sta še Saubermacher iz Lenarta in Karbon iz Velenja) imajo dovoljenje za predelavo 16.000 vozil na leto (ves Ekomobil je moral zagotavljati zmogljivosti za razgradnjo več kot 30.000 vozil na leto), a so leta 2012 v vsem Ekomobilu v razgradnjo dobili 2179 vozil, leta 2013 še 2495, predlani 2472, lani pa 2481.
Kot pravi Lado Kastelec, direktor Ekomobila, že 12 let opozarjajo, da je ureditev sistema napačna, saj je po predpisih mogoče izrabljeno vozilo odjaviti iz prometa z izjavo o lokaciji, kar največkrat pomeni, da avto konča na katerem od avtoodpadov kot vir rabljenih delov ali pa celo v tujini. Druge težave so še legalna prodaja rabljenih vozil kot način prikritja nelegalne dejavnosti, slaba ozaveščenost lastnikov izrabljenih vozil in zakonodaja, ki dovoljuje obratom za razstavljanje, da razstavljajo vozila brez pooblastila proizvajalca vozil.
V 2008 je bil cilj popoln zajem
Na ministrstvu za okolje in prostor se težav zavedajo, ne nazadnje jih je na to opozorilo tudi računsko sodišče. »Za izrabljena motorna vozila je ustanovljena medresorska delovna skupina, v kateri so poleg nas še ministrstva za javno upravo, infrastrukturo in finance, poleg tega pa še upravne enote. Izjavo o lokaciji so izrabili lastniki 150.000 vozil, vsako leto pa gre po podatkih iz prometa še novih 30.000 vozil. To 50 inšpektorjev težko nadzoruje,« je povedala Jana Miklavčič iz MOP. Kot je dodala, zdaj vendarle načrtujejo uvedbo zakona o dajatvi na odjavljeno vozilo, ki ne bo bodisi prodano bodisi oddano v razgradnjo. Kdaj bi to lahko bilo uveljavljeno, pa še ni znala napovedati. V Ekomobilu pravijo, da bi morala biti taka dajatev sprejeta že lani, vendar jo je ministrstvo za infrastrukturo umaknilo.
Že leta 2008 so si sicer na ministrstvu za okolje postavili ambiciozne cilje. »Zagotovitev enotnega sistema zbiranja izrabljenih motornih vozil na celotnem območju Slovenije in 100-odstotni zajem izrabljenih motornih vozil, doseganje deležev ponovne uporabe, predelave in reciklaže (85-odstotnih do konca leta 2006 in 95-odstotnih do konca leta 2014) ter odprava starih bremen,« so zapisali.
»Glede na število novih registriranih vozil in po ocenah naj bi bilo v Sloveniji najmanj okrog 30.000 izrabljenih vozil na leto. Število razgrajenih izrabljenih vozil tako od teh ocen bistveno odstopa, na leto namreč v Sloveniji v sklopu skupne sheme izrabljenih vozil razgradijo približno 2500 vozil, drugi obrati pa razgradijo še dodatno približno 3500 vozil. Skupaj torej 6000 vozil, kar predstavlja le petino vseh,« pravi Kastelec.
Nevzdržni sistem
To vpliva tudi na poslovanje Ekomobila in družb solastnic. »Poleg premajhnega zajema izrabljenih vozil je težava tudi strošek razgradnje, saj država in proizvajalci vozil za namen razgradnje vozil ne prispevajo nič denarja. Za finančno vzdrževanje sistema tako uporabljamo prihodke drugih dejavnosti podjetja,« pravi Kastelec, ki tudi v napovedi ministrstva za okolje ne verjame, saj so na težave v vseh preteklih letih opozarjali vse ministre in vse državne sekretarje, pa se ni nič spremenilo.
Ta teden so se zato predstavniki Ekomobila znova srečali s proizvajalci in uvozniki avtomobilov. Ne nazadnje gre za sistem podaljšane odgovornosti proizvajalcev avtomobilov, po katerem so ti dolžni ustrezno poskrbeti za odpadke. »Iščemo rešitve za večji zajem izrabljenih vozil. Veljavna zakonodaja nalaga proizvajalcem oziroma uvoznikom obveznosti glede obdelave izrabljenih vozil njihove blagovne znamke. Kljub vsem obveznostim, pa proizvajalci nimajo pooblastila za nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil njihove blagovne znamke. S pooblastilom oziroma nadzorom nad izdajo potrdil o razgradnji bi imeli proizvajalci oziroma uvozniki večji nadzor nad obdelavo izrabljenih vozil,« je Kastelec povzel predloge proizvajalcev.
Ekomobil je namreč edina družba, ki ima pooblastila proizvajalcev in uvoznikov vozil za zbiranje in prevzem vozil njihove blagovne znamke ter prevzem delov vozil, ki pri servisiranju in popravilu vozil njihovih blagovnih znamk nastanejo kot odpadek in oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo. V Ekomobilovih centrih za razgradnjo morajo natančno zapisati, kaj so storili z vsakim delom avtomobila, od gume do vijaka. Po razlagi ministrstva za okolje in prostora premalo inšpektorjev ne zmore nadzora, kam gre 90 odstotkov izrabljenih vozil, večinoma tistih z izjavo o lokaciji. Tako natančne evidence 14 obratom za razstavljanje (večinoma avtoodpadom), ki imajo dovoljenja do najmanj leta 2022, ni treba voditi. Po predpisih bi sicer morali ostanek delov po razstavljanju predati v skupno shemo, vendar bi tudi to samo še poslabšalo poslovanje Ekomobila. Glavni vir prihodkov so namreč rabljeni rezervni deli.
