Jedrska energija postaja sprejemljivejša

Govorimo, da je treba varčevati, a se nihče ne odpove udobju, pravi strokovnjakinja Eileen Langegger.

sob, 30.12.2017, 12:00

Ljubljana – Društvo jedrskih strokovnjakov se je zavzelo za enakovredno obravnavo virov energije in pozdravilo izračun za energetski koncept, ki ugotavlja, da je stroškovno najbolj ugodna kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije. Odnos se rahlo spreminja tudi v Avstriji.

Jedrski strokovnjaki so na letošnji blejski konferenci opozorili, da se denar, vložen v raziskave v povezavi z jedrsko energijo, vrne večkratno, a država za to nima posluha. Mlade pa so povezali s kampanjo, ki povezuje jedrsko energijo s pariškim sporazumom oziroma zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Dodali so še, da je treba zagotavljati stabilnost elektroenergetskega sistema vsako sekundo, jedrska elektrarna v Krškem pa pri tem pomaga tako Sloveniji kot Hrvaški in Italiji, zato so se zavzeli za drugi blok v Krškem. Čedalje bolj pa se odpira tudi trg majhnih modularnih reaktorjev, ki ravno dobivajo prve certifikate.

Pogovarjali smo se z Eileen Langegger, ki je članica izvršnega odbora Evropske agencije za energetsko varnost in predsednica sekcije mladih v avstrijskem društvu jedrskih strokovnjakov, delala pa je tudi za Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), ki ima sedež na Dunaju.

Avstrija je že vrsto let ostra nasprotnica jedrske energije, vi pa delate za jedrske organizacije. Kako gledajo na vas?

Delala sem za IAEA, zdaj se v glavnem ukvarjam z jedrskimi odpadki. Imeti IAEA v Avstriji je dobro, saj je Avstrija nevtralna država in nekonfliktno območje. Vendar je imeti tako veliko organizacijo kar izziv. Veliko Avstrijcev se ne zaveda, da je IAEA na Dunaju, še manj pa, da je sredi mesta raziskovalni reaktor.

Ki je dvojček reaktorja v Podgorici pri Ljubljani.

Natančno. Dokler ne poveš, da delaš v organizaciji, ki upravlja reaktor, so v Avstriji kar prijateljski. Menim pa, da so na tako pomembno organizacijo, kot je IAEA, takega svetovnega čuvaja sredi mesta kar ponosni.

Se odnos javnosti v Avstriji do jedrske energije kaj spreminja?

Čutim rahlo gibanje proti bolj nevtralnemu mnenju, zlasti zaradi podnebnih sprememb. Tudi veliki mediji zdaj objavijo kakšno zgodbo, da ni mogoče dobiti vse nizkoogljične energije iz obnovljivih virov in brez jedrske energije. Pomembno je tudi to, da Evropska unija ne zagovarja, a tudi ne nasprotuje jedrski energiji. Ko zdaj ljudje preberejo take članke, ne vidijo več jedrskih elektrarn kot orožja za množično uničevanje. Posebej tehniki razumejo, za kaj gre. Mladi so večinoma nevtralni ali pa jih ta vprašanja sploh ne zanimajo. Javno mnenje se tako premika proti »me ne zanima«, kar je vsekakor bolje kot odločno nasprotovanje jedrski tehnologiji.

Zdi se, da Avstrija niti ne napada jedrskih projektov sosednjih držav, vsaj ne tako ostro kot včasih.

Vlada se vedno poskuša boriti proti, vedno pripravijo pripombe, vendar ponavadi ugotovijo, da ne morejo zmagati. Proti načrtom Madžarske za nova reaktorja so tudi vložili pripombe k okoljevarstvenemu dovoljenju, bila je tudi javna obravnava. Bomo videli, kaj bo v nadaljevanju postopka. Sicer so na Dunaju velike debate o projektih v Franciji in Veliki Britaniji, pritožb na to pa ni.

Kakšni so trendi v jedrski energetiki? Se usmerja bolj proti majhnim modularnim reaktorjem ali še vedno prevladujejo načrti velikih blokov, še večjih kot včasih?

To je po državah zelo različno, veliko je odvisno od tega, kako velike so države in mesta v njih. Države na jugu Afrike in v Južni Ameriki se usmerjajo v majhne reaktorje, ki so idealni za manjša mesta. Manjši reaktor je mogoče hitro postaviti, poleg tega zanj ne potrebuješ veliko prostora. Za zares velike bloke je zanimanja manj, posebej za sestave, denimo, štirih velikih blokov skupaj. Razen na Kitajskem, tam imajo res velika mesta in velike potrebe.

Majhne reaktorje je mogoče premikati glede na potrebe, lahko pa so tudi pod zemljo zaradi varnosti.

Poleg tega jih je mogoče dopolnjevati, če potrebe zrastejo, pač dodaš nove module. Ta ideja mi je všeč.

Katera država najbolj potiska naprej svojo jedrsko industrijo?

Rusija najbolj, pa tudi Kitajska in Južna Koreja. Seveda imamo tudi družbe v Veliki Britaniji in ZDA, vendar njihov prodor na trg ni tako intenziven. Ruski proizvajalci so državne družbe in ponujajo financiranje projektov. Zahodne družbe take podpore ne ponujajo. V Veliki Britaniji imajo investitorji v jedrske elektrarne zagotovilo cene za elektriko, kar nekateri razumejo kot državno pomoč, a to ni res. Sicer so na trgu vzponi in padci, razmere se spreminjajo, trg je konkurenčen, treba je tekmovati. Ne zgolj z drugimi proizvajalci jedrskih elektrarn, temveč tudi z drugimi tehnologijami.

Nekoč je veljalo, da so zahodne jedrske elektrarne varnejše od tistih z vzhoda. Je še tako?

Rusija in Kitajska sta v varnostno posodobitev reaktorjev vložili ogromne vsote. Reaktorji iz ZDA so še vedno cenjeni kot najbolj varni, vendar imajo Rusi znanje in tudi zelo kakovostne programe usposabljanja. Poleg tega delajo zelo odprto in transparentno. Kitajci so bolj zaprti vase, vendar se tudi izboljšujejo.

Poraba elektrike se bo po vseh napovedih povečevala. Kako zadostiti vsem potrebam?

Elektriko potrebujemo za telefone, računalnike, hočemo pa tudi električne avtomobile. Za vse potrebe bo treba oblikovati mešanico virov, lahko bi to bili biomasa, sonce, veter, voda in jedrska energija. Razmisliti moramo namreč o nizkoogljični in hkrati zanesljivi mešanici virov energije za vse potrebe. Iskreno menim, da brez jedrske energije ne bo šlo. Nihče se noče odpovedati udobju. Govorimo, da je treba varčevati z energijo, a dejansko ne naredimo nič. Prepovejte ljudem uporabo avtomobila za en teden. Boste videli, kaj se bo zgodilo.

Kako se bo končala ta razprava o energetski prihodnosti?

Imeti bi morali diverzificirano energetsko mešanico, ki bo morala vključevati tudi jedrsko energijo. Ena jedrska elektrarna, ki zadovolji potrebe veliko ljudi, zavzame zelo malo prostora. Predstavljajte si, da bi na Bledu gledali vetrnice na vseh okoliških hribih, poleg tega bi se na vseh strehah svetile sončne elektrarne.

Celotna regija uvaža elektriko, tako Avstrija kot Slovenija, Italija, Madžarska in Hrvaška.

Vsi uvažamo. Naš velik dobavitelj elektrike je Češka.

Z elektriko iz premoga in jedrskih elektrarn.

Uradno v Avstrijo ne prihaja elektrika iz jedrskih elektrarn, čeprav je težko trditi, da je vsa elektrika iz obnovljivih virov, če jo kupuješ na odprtem trgu. Res pa je, da ima Nemčija pogosto presežek elektrike iz vetrnih elektrarn.

Če ni dovolj vode in vetra, je ves sistem v težavah. Letos je bilo treba iskati elektriko celo v Ukrajini.

Morali bi imeti več jedrskih elektrarn. Vse okoliške države bodo gradile nove reaktorje, od Rusije do Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije.

Pravite, da se ukvarjate z odpadki. Ima nejedrska Avstrija jedrske odpadke?

Seveda imamo odpadke. Za sabo imamo 45 let raziskav odpadkov iz raziskovalnega reaktorja, pa tudi iz medicine in industrije.

Prijavi sovražni govor