Tiskane izdaje
Ljubljana − »Glavno mesto Slovenije ima glede na ravninski značaj vse pogoje, da postane do kolesarjev prijazno mesto, vendar ostaja prometno precej konfliktno mesto z redkimi izjemami poskusa uvajanja elementov dobre prakse iz kolesarsko razvitih dežel,« pravijo v Združeni levici, ki za jutri ob 10. uri organizira vožnjo kolesarjev po robu širšega središča Ljubljane.
»Po mednarodno priznani metodologiji ocenjevanja kolesarske prijaznosti Bypad spada Ljubljana med tiste tipe mest, ki se kolesarskega prometa lotevajo kampanjsko, brez jasne vsebinsko in časovno opredeljene strategije, primeri dobre prakse so povsem pilotni, kolesarska mreža ostaja tako v prostorskih dokumentih kot v naravi nepovezana in slabo načrtovana, redno financiranje pa ni zagotovljeno. Nenazadnje to dokazuje tudi delež kolesarskega prometa, ki mu je šele v zadnjih dveh letih uspelo prebiti magično mejo desetih odstotkov. Trenutno se giblje nekje na slabih 13 odstotkih, za kolesarsko prijazna mesta pa veljajo tista, kjer delež kolesarskega prometa presega 15 odstotkov. Ljubljana je tipičen primer zadovoljivo urejenih pogojev za kolesarjenje v mestnem jedru in obupno slabih pogojev na periferiji, kjer se zgodi tudi največ prometnih nesreč, tudi tistih s smrtnih izidom,« pojasnjujejo organizatorji.
Dodajajo, da promet motornih vozil v zadnjih dveh letih vsaj ne raste več. V svoji prometni politiki se je aktualno mestno vodstvo sicer zavezalo, da bo sledilo paradigmi trajnostne mobilnosti, vendar prav z napovedjo širitve voznih pasov mestnih vpadnic (denimo Dunajske ceste) sporoča, da v to niti samo ne verjame; prikriva aktualne podatke o štetju prometa ter zavaja javnost z obljubami v nove, nepotrebne in neupravičene investicije v infrastrukturo, ki naj bi baje zagotovile gospodarsko rast, v resnici pa le kanalizirajo porabo javnega denarja v slabo potrošnjo. V razvoju infrastrukture sledijo mestne oblasti izključno kapitalskim interesom, za vsaj desetkrat cenejšo kolesarsko infrastrukturo pa vedno zmanjka denarja.
»Delež zaposlenih, ki se s kolesom vozijo na delo, ter delež otrok, ki se s kolesom vozijo v šolo, je sramotno nizek. Mesto nima ene same pokrite varovane kolesarnice, obenem pa načrtuje gradnjo novih podzemnih parkirnih garaž. Skratka, investira v tisto, kar se izplača, in ne v tisto, kar ljudje potrebujejo. Ljubljana je pridobila laskavo nominacijo Zelena prestolnica Evropa, kar seveda ni nič drugega kot ideološki simulaker, ki z realnostjo nima kaj dosti skupnega,« očitajo v Združeni levici.
Kolesarska mreža se strinja
Zelo podobno mnenje imajo tudi v Ljubljanski kolesarski mreži. »Podpiramo vsako prikazovanje slabosti kolesarske infrastrukture v Ljubljani. Na podoben obhod bomo povabili tudi vse županske kandidate, ki v glavnem niso kolesarji in težav ne vidijo,« pravi predsednik LKM Luka Gabršček.
Poleg tega jim nameravajo še danes poslati zahteve kolesarjev, med katerimi je tudi zahteva za zagotovitev rednega vira financiranja za vzdrževanje in gradnjo kolesarske infrastrukture. Kolesarji zahtevajo tudi to, da se MOL loti sistematičnega načrtovanja kolesarskih poti. Občini so že pred časom poslali seznam črnih kolesarskih točk, pripravili so tudi navodila za projektiranje prometne infrastrukture. »Če smo zelo vztrajni, občina še kaj naredi, sicer ne,« opozarja Gabršček.
