Kaj o podnebnih spremembah žvrgolijo ptice

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu do 19. septembra v sliki in besedi predstavljen vpliv podnebnih sprememb na ptice.

sre, 16.08.2017, 10:00

Ljubljana – Ptice kot najbolj raziskana skupina živali človeku že dolgo prenašajo najrazličnejša pomenljiva sporočila. Kanarčki, ki so jih rudarji nosili v rudnike, so s prenehanjem petja opozarjali na nevarnost metana.

Množično poginjanje ptic v ZDA po drugi svetovni vojni je pokazalo na negativne vplive uporabe pesticida DDT, o katerem je v knjigi Tiha pomlad pisala Rachel Carson. Danes nam ptice vse glasneje ščebetajo o negativnih posledicah podnebnih sprememb, ki se jih premalo zavedamo. Zadnje raziskave kažejo, da podnebne spremembe že zdaj negativno vplivajo na ptice in ekosisteme, z nadaljnjim segrevanjem pa se bodo še povečale. O sedanjih in prihodnjih posledicah podnebnih sprememb na ptice govori tudi fotografska razstava na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Na 22 panojih s konkretnimi primeri ptic in projektov predstavlja rezultate poročila organizacije BirdLife International in National Audubon Society, v katerem so zbrani izsledki 68 najnovejših znanstvenih raziskav in uspešnih projektov na področju podnebnih sprememb in varstva narave.

Ptice nimajo prostora za umik

Razstava je razdeljena na tri vsebinske dele. V prvem so predstavljeni današnji vplivi podnebnih sprememb na populacije ptic, ki so jih pokazale znanstvene raziskave. Kažejo se kot premiki območja razširjenosti proti zemeljskim polom in večjim nadmorskim višinam, motnje v odnosih s plenilci, tekmeci in plenom, neskladja med obdobji selitve, gnezdenja in razpoložljivosti hrane, ter zmanjševanje številčnosti populacij, je naštela Tanja Šumrada, urednica razstave, ki jo je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kot primer vpliva podnebnih sprememb na neskladja med obdobji selitev in gnezdenja je navedla kukavico. Ta vrsta se kot gnezdilka na dolge razdalje v Evropo vrne v enakem obdobju, kot se je sicer, medtem ko so ptice, v gnezda katerih podtika svoja jajca, začele gnezditi prej.

Ključna posledica podnebnih sprememb za ptice pa je povečanje učinkov obstoječih groženj v naravi, predvsem izguba življenjskih prostorov. »Ptice nimajo več prostora za umik,« je poudarila Šumrada.

Drugi del razstave predstavlja pričakovane posledice za ptice, ki so jih napovedali klimatski modeli. Zaradi pričakovanega dviga morske gladine bodo zlasti na udaru vrste, ki gnezdijo ob obalah. Najbolj očiten primer pa so vrste, ki gnezdijo na zemeljskih polih. Njihove populacije se že zmanjšujejo, v prihodnosti pa se bodo zaradi izgube primernih habitatov še bolj. A podobno kot nanje in naravo na splošno bodo te spremembe vplivale tudi na ljudi. Zaradi manjših pridelkov je v Afriki in na območju Sahela pričakovati, da bo do leta 2050 zaradi podhranjenosti trpelo dodatnih 25 milijonov otrok.


Urednica razstave Tanja Šumrada. Foto: Jure Eržen/Delo

Vpliv podnebnih sprememb na zavarovana območja

V Sloveniji je zelo malo znanstvenih raziskav, ki ugotavljajo vpliv podnebnih sprememb na zavarovana območja. Za ptice je pomembna tista, ki se nanaša na dve obalni zavarovani območji: naravni rezervat Škocjanski zatok in krajinski park Sečoveljske soline. Po projekcijah raziskave bo na teh območjih do leta 2060 izginilo do 40 odstotkov z Naturo 2000 varovanih bivališč. »Takšne raziskave so pomembne, saj so podlaga, da se že veliko pred napovedmi z ustreznim načrtovanjem poiščejo rešitve,« meni Šumrada.

Vendar številni izvedeni projekti govorijo, da upanje za ptice še ostaja, nakazuje tretji del razstave. Strokovnjaki razvijajo in preskušajo rešitve, s katerimi lahko ukrepe za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam izvajamo z varovanjem in obnavljanjem ekosistemov, po drugi strani pa poiščemo rešitve tudi za ljudi. Predstavljena sta dva izvedena projekta. Na otoku Wallis v Veliki Britaniji je v sodelovanju med naravovarstveniki in inženirji nastalo 670 hektarov veliko območje novih mokrišč. Namenjena so predvsem zaščiti nizko ležeče obalne pokrajine pred poplavljanjem, načrtovana pa so tudi tako, da bodo postala pomemben habitat za vodne ptice. Gradbeni material za nov življenjski prostor so pripeljali z gradbišča londonske podzemne železnice.

Mokrišča so še posebej pomemben naravni ekosistem, ki so ob pravilnem upravljanju pomembno orodje globalnega odziva na klimatske spremembe. Kot ponor ogljikovega dioksida namreč zmanjšujejo količino toplogrednih plinov, je poudaril predsednik DOPPS Damijan Denac. »Z Ormoškimi lagunami, naravnim rezervatom, ki ga je DOPPS ustanovil maja letos, bomo denimo iz ozračja izločili 70 ton ogljikovega dioksida na leto.«

Drugi primer dobre prakse prihaja iz Južne Amerike. Mokrišča v Visokih Andih na območju Argentine, Bolivije in Ekvadorja so pomembna tako z vidika varstva narave kakor tudi skladiščenja ogljika, poleg tega so vir pitne vode za več kot sto milijonov ljudi, zato naravovarstveniki z lokalnimi skupnostmi iščejo načine, kako jih dolgoročno trajnostno upravljati.

Pomembna priporočila

Katera priporočila so se na podlagi v poročilu obravnavanih raziskav in izkušenj iz prakse pokazala za najbolj pomembna? Fosilna goriva naj ostanejo v tleh, alternativne rešitve za pridobivanje energije pa morajo potekati trajnostno, prvega navede Tanja Šumrada, in kot slab primer navede načrtovanje verige hidroelektrarn na Muri. »Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi postavitve hidroelektrarne Hrastje - Mota degradiranih ali izgubljenih okoli sto hektarov poplavnih gozdov. To ni problematično le z vidika izginjanja pomembnih območij za vezavo ogljika, temveč tudi zaradi izgube življenjskega prostora nekaterih ptic, kot je črna štorklja.« Drugo priporočilo je, da je treba s ciljnimi ukrepi pomagati vrstam pri prilagajanju ter ohranjanju in širjenju omrežij zavarovanih območij. In tretje, da je treba vlagati v tiste rešitve, ki temeljijo na ohranjanju ekosistemov. Le tako bomo zaustavili izgubljanje biotske pestrosti in podnebne spremembe.

Prijavi sovražni govor