Tiskane izdaje
Ljubljana − Do leta 2050 bo število ljudi na svetu zraslo predvidoma s sedem na deset milijard, obseg svetovnega gospodarstva pa se bo domnevno potrojil. Vendar moramo do leta 2050 za vsaj polovico zmanjšati nevarne emisije toplogrednih plinov glede na današnje vrednosti, da bi tako lahko uresničili mednarodno zavezo in omejili povišanje povprečne svetovne temperature na največ dve stopinji Celzija.
To ugotavljajo strokovnjaki iz več kot desetih mednarodnih organizacij, ki so sestavili model svetovnih energetskih, zemljiščnih, prehrambnih in podnebnih sistemov do leta 2050 in ga oblikovali v Globalni kalkulator, ki je na spletu brezplačno dostopen. Izdelali so tudi štiri verjetne scenarije za omejitev ogrevanja planeta nad dve stopinji Celzija, ki kažejo, da je dejansko mogoče, da bi se deset milijard ljudi na svetu dobro prehranjevalo in živelo v udobnejših domovih, hkrati pa zmanjševalo emisije. Globalni kalkulator ne poroča o tem, v katerih državah bi bilo treba kaj narediti in kdo naj za to plača, gre za povprečnega državljana sveta.
Povprečno življenje bolj udobno
Globalni kalkulator ugotavlja, da bi do leta 2050 lahko več gospodinjstvom omogočili dostop do elektrike (danes 84 odstotkov, leta 2050 že 94 odstotkom), domove bi lahko pozimi bolj ogrevali, poleti pa bolj hladili, lahko bi imeli tudi več gospodinjskih aparatov. Lahko bi tudi več potovali, tako z letali kot avtomobili. Imamo tudi dovolj zemljišč, da bi vsem ljudem zagotovili dovolj hrane, 2180 kalorij na dan na osebo bi lahko povečali na 2330 kalorij (WHO priporoča za zdravo življenje zaužitje 2100 kalorij na dan).
Učinkovita raba energije
Za to pa bo treba narediti marsikaj. Poraba energije bi se brez ukrepov do leta 2050 povečala za 70 odstotkov. V scenariju dve stopinji Celzija pa bi bilo mogočen enake življenjske standarde doseči z le 25-odstotnim povečanjem porabe energije. To je mogoče z bolj učinkovito rabo energije. Izolacija stavb bi prinesla 50 do 65 odstotkov prihranka, gospodinjski aparati bi tudi lahko postali za 40 odstotkov učinkovitejši, avtomobili pa za vsaj 50 odstotkov.
Od četrtine do polovice energije za ogrevanje bi moralo priti iz virov brez ogljika, do 35 odstotkov avtomobilov pa bi moral gnati vodik ali elektrika. Uporaba fosilnih goriv, tudi plina, mora do leta 2050 pasti z 80 na 40 odstotkov. V zemlji bo tako treba pustiti od 35 do 50 odstotkov zalog nafte, polovico zalog plina in od 80 do 85 znanih zalog premoga. Poraba elektrike bi se do leta 2050 tako podvojila, največji del pa mora biti proizveden iz sončne, vetrne, vodne in jedrske energije.
Manj govedoreje bi pomagalo
Do leta 2050 bi se potreba po hrani zaradi več ljudi in tudi večjega izobilja povečala za 45 odstotkov, kar lahko pomeni, da se bo trend sekanja gozdov nadaljeval. Da bi zaščitili naše podnebje, pa bi morali začeti širiti gozdove, vsaj za deset odstotkov do leta 2050. Za to bi morali zmanjšati obseg govedoreje, donos pridelkov na kmetijskih površinah pa povečati za 40 do 60 odstotkov. Govedorejo bi lahko za manjši pritisk na zemljišča zamenjali z rejo perutnine ali svinjine, predvsem pa pridelavo zelenjave in žitaric za neposredno prehrano ljudi, ne goveda.
Prihranjena zemljišča, na katerih zdaj pridelujemo hrano za govedo, bi lahko potem pogozdili ali pa uporabljali bioenergijo.
Skoraj gotov prihranek
Stroške ukrepanja je sicer težko napovedati za 35 let vnaprej, ocene pa se gibljejo od prihranka dveh odstotkov svetovnega BDP do stroška, višjega za tri odstotke BDP. Globalni kalkulator prav tako ne upošteva stroškov, ki jih prinesejo podnebne spremembe, med drugim več poplav, suš, vročinskih valov in slabih letin v kmetijstvu. Brez ukrepanja se bo svet do konca stoletja segrel za šest stopinj Celzija. Take spremembe človeštvo še ni doživelo, temperaturna razlika med zadnjo ledeno dobo pred 20.000 leti in letos znaša le od štiri do sedem stopinj Celzija.
Najcenejši je sicer scenarij, kjer se aktivirajo potrošniki, ki ne zaupajo nekaterim tehnologijam, kot so jedrska energija in gensko spremenjene rastline, planet pa jim je pomemben, zato so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog.
