Kako z industrijsko simbiozo lažje v krožno gospodarstvo

Preko projekta Symbi o dobrih praksah in možnih finančnih instrumentih za te projekte.

sre, 22.11.2017, 18:06

Ljubljana - V organizaciji vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Svrk), ki je tudi partnerica v mednarodnem projektu Symbi, je potekala mednarodna konferenca »Krožno gospodarstvo in industrijska simbioza: spodbude, ključni dejavniki in izzivi«

Svrk v okviru projekta Symbi spremlja razvoj in uveljavljanje konceptov krožnega gospodarstva in industrijske simbioze, tako na slovenski kot evropski ravni. Osredotoča se zlasti na teme, ki so pomembne za Slovenijo in doseganje njenih strateških ciljev na tem področju. Na konferenci so projektni partnerji in njihovi deležnike iz Španije, Poljske, Madžarske, Italije, Finske, Grčije in Poljske ter širša zainteresirana javnost »razpravljali o zmanjševanju vrzeli med trgom primarnih in sekundarnih surovin, finančnih instrumentih za spodbujanje projektov industrijske simbioze ter primerih dobrih praks s tega področja, « so sporočili iz Svrk.

Prehod v krožno gospdoarstvo se ne bo zgodil sam od sebe

Ministrica za strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je izpostavila aktivnosti Slovenije na področju krožnega gospodarstva.  Smerkolj: »Da bi tej in prihodnjim generacijam omogočili dostojno življenje, potrebujemo gospodarstvo, ki temelji na krožnem, ne na linearnem modelu potrošnje in proizvodnje. Prehod v krožno gospodarstvo zahteva še našo večjo predanost, ker se ne bo zgodil sam od sebe."

Symbi kot dobra platforma

Ob tem je ministrica tudi menila, da potrebujemo strukturiran, horizontalen in celostni pristop na vseh ravneh, projekt Syimbi pa označila kot odlično učno platformo za vpogled, kako k zadevi pristopajo ostale države članice EU.

»Pridobljena znanja so lahko dobra samorefleksija, ki pomembno prispevajo k oblikovanju kakovostnih strateških dokumentov,« je dejala ministrica. Srečala se je tudi z ustanoviteljem podjetja International Synergies iz Združenega kraljestva, Petrom Laybournom, ki je zasnoval projekt Nacionalni program industrijske simbioze (NISP). Program, ki je bil do sedaj prenesen v preko 20 držav na petih kontinentih, pomaga pri izboljšanju regionalnih in nacionalnih prizadevanjih za izvajanje industrijske simbioze in s tem k trajnostnemu razvoju v regijah.

Izvajanje projekta NISP kaže, da lahko podjetja s sodelovanjem v industrijski simbiozi izboljšajo konkurenčnost svojega poslovanja in hkrati zmanjšujejo svoj pritisk na okolje, so sporočili iz Svrk.

O pravnih okvirih in dobrih praksah

Pogled na področju ločevanja in predelave odpadkov ter zmanjševanja vrzeli med primarnimi in sekundarnimi surovinami so z udeleženci delili predstavniki iz javnega in zasebnega sektorja: tako glede pravnega okvira, preko katerega se ureja področje ravnanja z odpadki kot o pristopih poenostavitev in preglednosti gospodarskih modelov. O pomenu preprečevanja nastajnja odpadkov je govorila predstavnica Inštituta Wuppertal iz Nemčije jv, udeleženci so se lahko seznanili s primeri dobrih praks s predstavniki finskega investicijskega podjetja SITRA, ki so med vodilnimi na področju razvoja in izvajanja politik za prehod v krožno gospodarstvo, potem Zavoda za gradbeništvo s predstavitvijo projekt RusaLCA, ki je namenjen čiščenju odpadnih voda in njeni ponovni uporabi v drugih sektorjih, direktorica Inštututa za papir in celulozo je opisala projekt CelKrog, namenjen izkoriščanju zavrženih potencialov biomase, so zapislai v sporočilu Svrk.

Finančni instrumenti za spodbujanje simbioze

Na konferenci so govorili tudi o možnostih uporabe finančnih instrumentov za spodbujanje projektov industrijske simbioze. V razpravi so sodelovali predstavniki gospodarskega ministrstva (MGRT), EKO sklada in podjetja Kolektor Venture.

V okviru konference in študijskega obiska so projektni partnerji obiskali tudi podjetje VIPAP Krško, ki proizvaja papir pretežno iz odpadnih surovin, in Aquapark Atlantis, ki predstavlja primer dobre prakse industrijske simbioze med podjetjema BTC in AquafilSLO, kjer, kot je znano, vodni park izrablja toplotno energijo v obliki vroče vode, ki nastaja pri proizvodnji najlona iz odpadnih ribogojskih mrež v bližnjem podjetju AquafilSLO. In, kar je bistveno, pripomore k zmanjšanju emisij CO2

Prijavi sovražni govor