Tiskane izdaje
Ljubljana – Zelena rast pomeni spodbujanje gospodarske rasti, ki hkrati z rastjo zagotavlja tudi trajnost naravnih dobrin, od katerih je odvisna naša blaginja, piše v prvi publikaciji Kazalniki zelene rasti, ki jo je pred kratkim izdal statistični urad. Kaj kažejo podatki za Slovenijo?
Statistični urad je za publikacijo del kazalnikov izbral 14 s seznama priporočenih kazalnikov OECD in jih dopolnili še s tistimi, ki dodatno opisujejo udejanjanje zelene rasti pri nas. Dodali so kazalnike, ki nakazujejo, kako izkoriščamo domače naravne vire, kako napredujemo pri ločenem zbiranju odpadkov, ali dovolj zmanjšujemo onesnaženost pitne vode, ali namenjamo ekološki pridelavi dovolj veliko površino kmetijskih zemljišč.
Kazalniki zelene rasti so tako zelo novi, da jih mednarodna javnost še ni dokončno interpretirala, je v uvodu publikacije opozorila direktorica Sursa Genovefa Ružić. Surs pa je kazalnike v publikaciji prikazal prvič, poskusno.
Priložnost za novo strategijo razvoja
Direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Vide Ogorelec pravi, da je Poročilo Kazalniki zelene rasti lep primer prednosti članstva v OECD. »To, da smo vključeni v mednarodno primerljive metodologije in podatkovne zbirke, je vsekakor lepa priložnost. Kazalniki bi na splošno lahko sicer podali dokaj optimistično sliko, vendar pogrešam dvoje: mednarodne primerjave (pravzaprav preseneča, da niso prikazane) in referenčno točko nosilne sposobnosti oziroma dolgoročnejših, ambicioznejših ciljev. To je najbolj izrazito pri podnebju: kjotski protokol namreč ni več ustrezna referenčna točka. Zavedati se moramo, da kljub boljši emisijski produktivnosti slovenske emisije toplogrednih plinov na prebivalca še vedno za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta. Predvsem pa upam, da bo kakšna priložnost zbirko kazalnikov pogledati skupaj z novo vlado – da jih umestimo v mednarodne primerjave in nosilno sposobnost okolja ter vse skupaj navežemo na novo strategijo razvoja,« poziva Ogorelčeva.
Izpuste zmanjšujemo
Med drugim statistični podatki povedo, da se je količina izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2008 povečevala, nato se je začela postopoma zmanjševati. V obdobju od leta 2008 do 2012 je bila tako povprečno za 3,2 odstotka manjša kot v izhodiščnem letu.
Delci PM10 so zdravju zelo škodljivi, saj slabo vplivajo na dihala, srce in ožilje, škodijo tudi okolju. Letna dovoljena (mejna) koncentracija teh mikrodelcev je 40 mikrogramov na kubični meter. Podatki kažejo, da je bilo urbano prebivalstvo v Sloveniji zadnje desetletje potencialno izpostavljeno taki koncentraciji delcev PM10 le v letih 2003 in 2004, v preostalih letih pa je bila koncentracija delcev PM10 precej nižja od dovoljene.
Manj kmetijskih zemljišč
Vrednost kazalnika bruto zaloga dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih dvajsetih letih precej spreminjala. Najnižja je bila leta 2005 – le 45 kilogramov na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Leta 2012 je bila vnesena v tla najnižja absolutna količina dušika v zadnjem dvajsetletnem obdobju (59 kilogramov na hektar). Dušikove snovi obremenjujejo vode, zrak in tla. Največji delež jih vnesemo v tla z mineralnimi gnojili, iz tal pa se jih odvzame s pobranimi pridelki. Kadar je pridelek zaradi suše manjši, se to pozna tudi v večjih presežkih dušika v tleh, so zapisali pri Sursu.
Slovenija je sicer bogata z vodami, a so nekatera območja (predvsem na Krasu) tudi zelo ranljiva. Količina razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca se skozi leta precej spreminja in je zelo odvisna od sušnih obdobij. Najmanjša je bila leta 1994, od 6000 do 7000 kubičnih metrov na prebivalca, pozneje je znašala od 11.000 do 18.000 kubičnih metrov na prebivalca.
Prepočasi do ekopridelave
Tudi kmetijska zemljišča spadajo med naravne dobrine, pomembne za pridelavo hrane. Zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja se njihova površina vztrajno zmanjšuje, kažejo podatki Sursa. Lani so pokrivala slabo četrtino površine Slovenije, leta 1991, ob osamosvojitvi, pa skoraj 28 odstotkov. Med kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo se poleg njiv in vrtov prištevajo še trajni travniki in pašniki, sadovnjaki, vinogradi in oljčniki. Največji del celotne površine teh zemljišč zajemajo trajni travniki in pašniki, kar 85 odstotkov. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo se sicer od leta 2005 povečuje – s 4,5 odstotka na 7,3 odstotka, a je še daleč od zastavljenega cilja: do leta 2015 naj bi se ekološko obdelovalo 15 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.
Pomemben vpliv vlade
Pri uveljavljanju strategije zelene rasti imajo pomembno vlogo vlade, podjetja in civilna družba, saj lahko z različnimi ukrepi spodbujajo »bolj zeleno« proizvodnjo in potrošnjo. Mednje spadajo tudi sredstva za raziskovalno-razvojne dejavnosti na področju okolja in energije. Teh je med vsemi državnimi proračunskimi sredstvi za RRD manj kot sedem odstotkov.
Okoljski davki, med katerimi so davki na energijo (med temi so upoštevana tudi goriva), davki na promet (med temi goriva niso upoštevana), davki na onesnaževanje in davki na rabo naravnih virov, pa se zadnja leta gibljejo med osmimi in desetimi odstotki vseh davkov v državi.
