Kdo bo pojutrišnjem sedel za volanom – človek ali stroj

Šest strokovnjakov je na okrogli mizi razglabljalo, kako se bomo prevažali v prihodnosti in kako bo to preoblikovalo mesta.

Objavljeno
19. november 2017 21.49
tlo*kolone
Blaž Kondža
Blaž Kondža
Ljubljana – Vprašanje, kako bo v prihodnosti poskrbljeno za našo mobilnost, zadnja leta zaposluje strokovnjake različnih strok, industrijo in politiko. Mnenja so še daleč od enotnega, zato sprememb ne gre pričakovati že jutri. Takšen je bil tudi vtis po končani okrogli mizi Oblikujemo prihodnost mobilnosti.

Možno prihodnost mobilnosti bi lahko slikovito opisali kot avtomobil, ki ga bo gnala električna energija, ne bo v naši lasti in ne bo imel krmila. Seveda takšen avtomobil odpira številna vprašanja, od tega, ali električna vozila dejansko pomenijo manjšo obremenitev za okolje ali se ta zgolj drugače porazdeli, prek vprašanja, ali smo se ljudje (že) pripravljeni odpovedati zasebni lastnini in avtomobil deliti z drugimi, in kdo bo odgovarjal, če se bo samovozeči avtomobil zaletel.

To so bila tudi izhodišča razprave Oblikujemo prihodnost mobilnosti, ki jo je v okviru Meseca oblikovanja organiziral Volvo in na kateri so sodelovali Andrej Brglez, raziskovalec z Inštituta za civilizacijo in kulturo, prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier iz Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete, prof. Janez Koželj, podžupan Ljubljane, Blaž Pongračič, predstavnik kabineta evropske komisarke za promet, Peter Slovša, vodja inovacij pri A1 Slovenija, in Miha Valentinčič, direktor za razvoj novih poslovnih modelov in digitalizacije pri Petrolu.

Prvi avtomobil na Kranjskem

Brglez je zbrane uvodoma spomnil, da smo pred 120 leti na Kranjskem pozdravili prvi avtomobil, ki ga je v naše kraje pripeljal baron Codelli, danes pa naš vozni park šteje približno 1,1 milijona avtomobilov. Zato bi morali dolgoročno razmišljati o družbi, kjer bi imeli ravno prav vsega, kar potrebujemo, in ne preveč, čemur smo priča zdaj. Tudi avtomobilov, saj bo bolj klavrna prihodnost, če bomo današnji milijon avtomobilov zgolj zamenjali za milijon električnih.



Prof. Koželj je poudaril pomen multimodalnosti v prevozu.

Ljubljanski podžupan prof. Koželj je v razpravi poudaril, da je mesto kot živ organizem in ga moramo tako tudi upravljati in negovati. Težavo vidi v tem, da se je povojna Ljubljana prilagajala prometu, in ne obratno. »Šele v zadnjih letih Ljubljano postopoma spreminjamo tako, da ni več podrejena prometu,« pravi in v nadaljevanju razprave poudari, da si je treba prizadevati za razvoj multimodalnosti v prevozu. To so v Ljubljani, vsaj kar se tiče kombinacije mestnih koles, avtobusov in v zadnjem času še delitve avtomobila, že razvili, zdaj pa čakajo, da svoj del naloge opravi še država – predvsem na področju železnice.

Multimodalni prevoz

Brglez se na tem mestu vpraša, ali ni naloga Evropske unije, da prav zdaj, v trenutkih spraševanja, kako tesno smo v Uniji v resnici povezani, vzpostavi primerno infrastrukturo, ki bi omogočala še bolj fleksibilno multimodalnost. Takšno, ki bo omogočala tekoč in logičen prehod med električnim avtomobilom, s katerim bomo premagovali razdalje do 200 kilometrov, hitrim vlakom, s katerim bomo opravljali poti do 500 kilometrov, in letalom za daljše razdalje. Da je multimodalnost ključna beseda v prihodnosti mobilnosti, meni Pongračič: »Prihodnje leto je leto multimodalnosti, zato bomo na evropski komisiji obravnavali tudi ta vprašanja.« Doda še, da so na evropski ravni oblikovali platforme, kjer potekajo resni pogovori o prihodnosti mobilnosti, brezogljični družbi, med različnimi deležniki, vključno s predstavniki industrije.

Valentinčič s Petrola meni, da vsaka novost zahteva veliko časa, da jo ljudje ponotranjijo. Kljub temu pa je prepričan, da bo že čez 15 let mobilnost drugačna, da bodo avtomobili samovozeči in gnani na elektriko in v tem Petrol vidi priložnost. Dvomi pa, da bo v prihodnosti manj prometa, saj več gospodarske dejavnosti pomeni tudi več opravljenih poti in s tem več prometa. »Naša naloga pa je, da sistem čim bolj optimiziramo, da bo teh poti čim manj, a pričakovati, da bo čez 15 let manj prometa, je iluzorno,« še doda.

Mladi in prihodnost

Svojo vlogo v mobilnosti prihodnosti bodo imela tudi telekomunikacijska podjetja, saj bo za varno vožnjo s samovozečimi vozili nujna izmenjava podatkov med vozili in informacijskimi centralami. Te vloge se pri A1 Slovenija po Slovševih besedah še kako zavedajo. Obenem pa je poudaril, da bi potrebovali za učinkovito delovanje takšnih sistemov še hitrejši prenos podatkov in boljšo pokritost. Industrija se tega zaveda in razvija nove rešitve hitrejših omrežij od trenutno najhitrejšega LTE.

Zanimiva je ugotovitev prof. dr. Konečnik Ruzzierjeve, ki je skupaj s študenti opravila raziskavo Pogled mladih na mobilnost v prihodnosti. Presenetljivo je, da večina mladih še vedno ceni lastništvo avtomobila, saj jim to omogoča večjo fleksibilnost kot, denimo, delitev avtomobila z nekom. »Souporabo avtomobila vidijo kot dodatno možnost lastnemu vozilu,« pove. Če si mladi na eni strani želijo električnih avtomobilov, so do samovozečih bolj zadržani, saj jim to odpira tudi nekatera moralno-etična vprašanja.