Kdo bo saniral okoljska bremena Cinkarne Celje?

Celje – Več kot teden dni ministrstvo za okolje in prostor ne odgovori na naše vprašanje, ali ustavitev postopka morebitnega nastanka okoljske škode na podlagi skrbnega okoljskega pregleda družbe Environ pomeni, da sedanjim ali bodočim lastnikom Cinkarne Celje ne bo treba sanirati tudi drugih okoljskih bremen, nastalih pred letom 2008.

Kot je znano, je ministrstvo za okolje in prostor ustavilo postopek ugotavljanja okoljske škode, ki izvira iz časov zdaj opuščene proizvodnje v Cinkarni Celje (CC). Povod za uvedbo postopka je bil skrben okoljski pregled, ki ga je za potrebe prodaje Cinkarne lani izdelalo poljsko podjetje Environ, uprava CC pa je ugotovitve poslala ministrstvu. To je ugotovilo, da so industrijski odpadki na območju tovarne in njenih odlagališčih nastali pred leta 2008 noveliranim zakonom o varstvu okolja in je ustavilo ugotavljanja morebitne okoljske škode.

Ni odloka in ne sanacije

Ministrstvo smo vprašali, ali to pomeni, da sedanjemu ali bodočemu lastniku CC ne bo treba sanirati tudi drugih prej nastalih okoljskih bremen. Gre za več ravni onesnaženosti na območju Celjske kotline, ki je nastala z delovanjem vse celjske industrije. Glede cinkarne je po Environu treba ugotoviti predvsem vpliv na nasipih iz industrijskih odpadkov zgrajenega območja Cinkarne na podtalnico in vodotoke. Iz prejšnjih obdobij sta najbolj onesnaženi območji opuščene Stare Cinkarne in črno odlagališče v Bukovžlaku, zaradi katerih je evropska komisija na Sodišču EU proti Sloveniji vložila tožbo. Potem pa gre še za okoljsko sanacijo celotne kotline, ki je skoraj vsa čezmerno onesnažena s težkimi kovinami.

Ministrstvo je takrat kot ministrstvo za kmetijstvo in okolje leta 2013 napovedalo sprejetje odloka o sanaciji Celjske kotline in leta 2014 začetek sanacijskih postopkov. To se ni uresničilo. Boris Šuštar, predstavnik Civilnih iniciativ Celja, se boji, da bo država po odločitvi, da škode v Cinkarni ne bo ugotavljala, poskušala tudi druga stara bremena onesnaženega Celja prevaliti na lokalno skupnost.

Da je vprašanje vroče, kaže tudi pojasnilo ministrstva, zakaj še niso odgovorili na vprašanje o ustavitvi postopka. V petek so nas obvestili, da »potekajo intenzivni delovni sestanki z institucijami, ki pokrivajo to področje – Arsom, Inšpektoratom RS za okolje in prostor, ministrstvom za okolje in prostor«.

Podatki že dolgo znani

Šuštar se je zdaj obrnil tudi na urad varuhinje človekovih pravic: »Namesto da bi ministrstvo takoj naročilo dodatne meritve ogrožanja podtalnice z izluževanjem dokazano prisotnih strupov in predlog ukrepov za zmanjšanje izluževanja v podtalnico ter preprečitve prašenja v okolje, s takim sklepom dodatno ogroža okolje in ljudi.«

Mestna občina Celje se vrsto let na celjske okoljske probleme ni ustrezno odzivala, letos pa je mestni svet sklenil, naj vlada sprejme strategije sanacije okoljskih bremen zaradi delovanja Cinkarne in zagotovi finančne vire. Stališče občine je, da mora vlada sprejeti predpis za sanacijo Celjske kotline ter kupca Cinkarne zavezati k ohranitvi in nadaljevanju okoljsko vzdržne proizvodnje na Celjskem, do takrat pa bo občina nasprotovala prodaji Cinkarne, v kateri ima država posredno okoli 40-odstotno lastništvo. Takšnim zahtevam se je pridružila tudi celjski SDS, v kateri so ogorčeni nad ustavitvijo postopka v zvezi z ugotavljanjem škodljivega vpliva na okolje zaradi starih okoljskih bremen na območju sedanje Cinkarne.

Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor Celje pa pravi, da so podatki o onesnaženosti kotline znani že vrsto let in da so podlage za ustrezne predpise pripravljene. Finančnih virov za sanacijo očitno ni, obenem pa z dolgoletno zamudo vse politične opcije naenkrat zahtevajo okoljsko zdravljenje Celja.