Tiskane izdaje
Ljubljana – Jock Martin je v več državah predstavljal zelo vplivno poročilo o stanju okolja (SOER 2015), ki ga pripravljajo v Evropski agenciji za okolje. Poročilo za evropsko politiko ni laskavo, nujne so izboljšave in izvajanje sprejetih direktiv. Slovenija bi lahko vodila.
Glavne grožnje biotski raznovrstnosti so klasično kmetijstvo, betoniranje vsepovsod, promet, nekatere države pa v tem še vedno vidijo priložnost za razvoj.
Veliko je še neznanega o statusu in trendih evropske biotske raznovrstnosti in kako to vpliva na delovanje ekosistemov in dolgoročen obseg ekosistemskih storitev. Kljub temu podatki o zavarovanih vrstah in življenjskih okoljih povzročajo čedalje večje skrbi. Analiza evropske direktive o habitatih kaže, da je bilo med letoma 2007 in 2012 le 23 odstotkov živalskih in rastlinskih vrst in zgolj 16 odstotkov habitatnih tipov v dobrem stanju.
Da bi dosegli pomemben in merljiv napredek v statusu vrst in habitatov, bo treba začeti v celoti izvajati strategijo za ohranitev biodiverzitete do leta 2020 in evropsko zakonodajo o varovanju narave. Nujno je tudi povezovanje sektorjev in regionalnih politik, kmetijskih, ribiških, razvojnih, kohezijskih, gozdarskih, energetskih, turističnih, prometnih in industrijskih. Usoda evropske biodiverzitete je tesno povezana z vsemi temi področji.
Nova komisija je napovedala revizijo paketa zakonodaje o krožnem gospodarstvu. Je to smotrno glede na to, da je paket že sprožil več projektov?
Julija lani je komisija sprejela paket zakonodaje o krožnem gospodarstvu, dodala je sporočila o trajnostni gradnji, zelenih delovnih mestih, malih in srednjih podjetjih in predlog revizije zakonodaje o odpadkih. Februarja letos je nova komisija umaknila predlog svežnja zakonodaje in napovedala, da ga bo zamenjala z novim, bolj ambicioznim svežnjem do konca leta 2015. Nov predlog naj bi spremenil Evropsko unijo v bolj konkurenčno gospodarstvo, učinkovito z viri, naslovil pa več gospodarskih panog. Sinteza SOER 2015 poudarja nujnost sprememb prehrambnih, energijskih, prometnih in urbanih sistemov, ki predstavljajo največje grožnje okolju. Krožni sistemi, v katerih je poraba virov kar najbolj učinkovita, količina odpadkov pa zmanjšana na minimum, bi bili ambiciozen cilj.
Je res, da zaraščanje, v Sloveniji je že 60 odstotkov ozemlja poraščenega z gozdovi, celo zmanjšuje biotsko raznovrstnost? Bi bilo smotrno deset odstotkov slovenskih gozdov spremeniti nazaj v njive?
Gozdovi zagotavljajo širok spekter ekosistemskih storitev, od zajemanja in skladiščenja ogljika do zagotavlja biogoriv, hlodov in socialnih koristi. Naši gozdovi so se razširili za 17 milijonov hektarov od leta 1990, vendar so pritiski nanje čedalje hujši, od območij enakih dreves v gospodarskih gozdovih in izgube naravnih gozdov, razdrobljenosti, razširjanja urbanih površin do podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Da bi dobili več prostora za pridelavo hrane, bi bilo najbolj smotrno, da v njive spremenite nenaravne gozdove, kmetovanje pa naj bo organsko, brez pesticidov in umetnih gnojil.
Vidite možnost, da bi se celotno kmetijstvo spremenilo v do okolja prijazno? Je možnost za prepoved pesticidov?
Da, to je vodilo. Čedalje večja svetovna poraba hrane, vlaken, energije in vode zahteva precej bolj učinkovito rabo naravnih virov in vzdrževanje ekosistemov. Čeprav je prehranska varnost glavna skrb v skupni kmetijski politiki, še vedno nimamo celovitega in skupnega okvira. Nedavna reforma kmetijske politike je uvedla nove zelene ukrepe in povezala subvencije z okoljevarstveno zakonodajo. Vendar bi potrebovali precej bolj ambiciozen dolgoročen pristop za učinkovito rabo virov v kmetijstvu tako za produktivnost, rabo zemljišč, zajemanje ogljika, porabo vode kot za porabo umetnih gnojil in pesticidov. Politika bi se morala osredotočiti tudi na porabo hrane, ne le na proizvodnjo, denimo na spremembe v prehranjevanju, bolj učinkovite distribucijske verige in preprečevanje odpadkov. Boljši sistemi bi lahko zapolnili manko hrane zaradi do okolja prijazne proizvodnje.
Je sodelovanje sektorjev že mogoče? Še vedno se zdi, da je okoljska zakonodaja dojeta kot breme za gospodarstvo.
Okoljske in podnebne politike niso breme za gospodarstvo, ključno sporočilo SOER 2015 je, da uveljavitev teh politik prinese občutne koristi za evropske ekosisteme, za zdravje državljanov in standard življenja. Okoljske politike prinašajo tudi gospodarske priložnosti. Okoljski industrijski sektor, na primer, ki proizvaja izdelke ter storitve za zmanjšanje degradacije okolja in ohranitev naravnih virov, je zrasel za 50 odstotkov med letoma 2000 in 2011. Bil je eden od redkih gospodarskih sektorjev, ki je cvetel po prihodkih, trgovanju in delovnih mestih tudi po krizi 2008. Med sektorji je pravzaprav že kar veliko sodelovanja. Nov sveženj zakonodaje o krožnem gospodarstvu bo to sodelovanje še okrepil.
Kapitalizem je še pravi sistem za zeleno gospodarstvo?
Trajnostni razvoj upošteva pet vrst kapitala, finančnega, proizvedenega, naravnega, človeškega in družbenega. V prehodu v zeleno gospodarstvo so upoštevane štiri dimenzije, učinkovitost, odpornost, blaginja in pravičnost. Za vsako državo in EU bi bilo koristno, če bi izdelale košarico 20 indikatorjev za pet vrst kapitala in štiri dimenzije zelenega gospodarstva.
Vidite kakšno možnost, da bi majhna država, kot je Slovenija, postala pilotno območje za trajnostni razvoj, kjer bi lahko razvijali in preizkusili inovativne tehnologije in pristope?
Da, vsekakor. Tveganje, da bo virov zmanjkalo za vse potrebe, zlasti fosilnih goriv, kovin in spojin, kot so fosfati, se povečuje. Po drugi strani to odpira priložnosti za biološke, obnovljive vire, kot sta biomasa in biotska raznovrstnost. Seveda je treba biološke vire uporabljati trajnostno. Interdisciplinarne raziskave in razvoj povezujejo biologe, biokemike. biotehnologe, ki razvijajo nove izdelke in storitve za evropsko gospodarstvo.
