Tiskane izdaje
Beljak, drugo največje mesto na avstrijskem Koroškem, je le uro in pol vožnje z avtomobilom ali vlakom od naše države, zato se ob njegovem obisku zdi, kakor da je prišel v nekoliko bolj urejeno Slovenijo. Toda v mestu in njegovi okolici se lahko pohvalijo s trajnostnimi praksami, ki bi lahko bile za zgled marsikateremu drugemu mestu, v katerem zrak vsaj malo diši po alpskem.
Konec junija je Beljak kot prvo mesto v avstrijski zvezni deželi Koroški postal Pravično mesto (Fairtrade town), naziv mu je podelila nevladna organizacija in nacionalni certifikacijski organ za izdelke iz pravične trgovine Fairtrade Avstrija. To sicer ne pomeni, da se v njem ne dogajajo družbene krivice, temveč da se je zavezal, da bo na ravni javnih institucij, trgovcev, gostincev in posameznikov spodbujal ponudbo in kupovanje izdelkov iz sistema pravične trgovine. To je trgovinsko partnerstvo, ki proizvajalcem iz revnejših držav s svojimi pridelki in izdelki (denimo kava, čaj, banane, različni obrtniški izdelki …) omogoča vstop na mednarodni trg in prodajo po ceni, ki poleg pokritja stroškov proizvodnje zajema pravično premijo, ki jim omogoča dostojno življenje, nadaljnje vlaganje v svojo dejavnost in prispeva k dobrobiti širše skupnosti.
Beljak je tudi že pred pridobitvijo naziva v svojo energetsko in okoljsko politiko vključeval kriterije trajnostnega razvoja in uporabo izdelkov iz pravične trgovine, je povedala podžupanja Petra Oberrauner. Različne izdelke iz pravične trgovine, od kave do tekstilnih nakupovalnih vrečk, je mogoče kupiti v mestni hiši, številna živila in druge izdelke pa v gostinskih lokalih, restavracijah, turističnih nastanitvah in v trgovinah. Po besedah Oberraunerjeve stanejo enako kot konvencionalni in so dobra dopolnitev lokalnih ekološko pridelanih živil. O pomenu kupovanja izdelkov pravične trgovine združenje Fairtrade Avstrija izobražuje meščane in otroke v vrtcih, oblikovalo je tudi spletno trgovino s pravičnotrgovinskimi izdelki.
Mreža pravičnih mest, ki je del pobude Pravična skupnost iz leta 2007, v Avstriji šteje prek 150 občin/mest, na mednarodni ravni pa prek 1800 v 25 državah, med drugim v Gani, Braziliji in Kostariki.
Energija za 160 gospodinjstev
Sončna elektrarna na degradiranem zemljišču industrijske cone v Beljaku je primer javno-zasebnega partnerstva med podjetjem Kelag, ki je največji dobavitelj energije iz obnovljivih virov v Avstriji, in mestom Beljak, ki v okviru svojega projekta Pametno mesto podpira iniciative, ki uporabljajo obnovljive vire energije.
Sončna elektrarna deluje po shemi prodaje in povratnega zakupa s fiksno obrestno mero. Vsi prebivalci Beljaka so bili pozvani k nakupu fotovoltaičnega panela za 500 evrov, ki ga je nato povratno zakupil Kelag. Lastniki panelov vsako leto prejmejo rento v višini treh odstotkov vložka v nakup, in sicer 12 let, kolikor je predvidena življenjska doba panelov. Po tem obdobju jih bo Kelag odkupil po prvotni prodajni ceni. Energetsko podjetje v vmesnem obdobju krije tudi vse stroške vzdrževanja panelov in upravlja sončno elektrarno.
Zanimanje za nakup solarnih plošč med prebivalci je bilo zelo veliko. 150 meščanov je kupilo vseh 2000 panelov, pove vodja korporativnih financ pri Kelagu Eva Slamanig. Ti proizvajajo 16.000 kWh obnovljive energije, kar je dovolj za preskrbo 160 gospodinjstev, in je korak bližje k energetski samopreskrbi mesta Beljak.
Nekoč smučišče, danes park
Kam pa se prebivalci Beljaka podajo v naravo, če nimajo dovolj časa za »resne« hribe? V naravni park Dobrač, na mestu najbližjo goro, ki je že na daleč prepoznavna po visokem telekomunikacijskem stolpu.
Preden je Dobrač postal naravni park, je bil smučarsko središče, ena najbolje obiskanih zimskih atrakcij na avstrijskem Koroškem. Sredi 70. let pa so nastopile zime brez daljših obdobij trajanja snežne odeje, ki jih kar ni hotelo biti konec. Smučišče je potonilo v rdeče številke. Njegovi lastniki in lokalni politiki so najprej razmišljali o posodobitvi smučišča in namestitvi naprav za umetno zasneževanje, vendar so naposled spoznali, da bi bilo to predrago in da bi bilo pametneje območje preoblikovati v naravni park. Pomembno težo tej odločitvi je dodalo dejstvo, da so na Dobraču glavni izviri pitne vode za Beljak in drugi dve občini v bližini gore.
Približno v enakem obdobju (leta 1997), ko so se lastniki smučišča še poigravali z idejo o njegovi posodobitvi, je lokalna civilna pobuda ustanovila platformo za rešitev Dobrača, Beljak pa je postal prvo alpsko mesto leta. Posrečena kombinacija gospodarskega interesa občine Beljak in akcijskega pristopa od spodaj navzgor je leta 2002 pripeljala do ustanovitve prvega naravnega parka na Koroškem. Dobrač je tudi prvo smučišče, ki je bilo preoblikovano v zavarovano območje narave v Evropi, pojasni direktor parka Robert Heuberger.
Obiskovalci so ob lepem vremenu nagrajeni s spektakularnimi razgledi na Visoke Ture in Julijske Alpe, s posebne ploščadi opazujejo kozoroge, ljubiteljski ornitologi pa prelete planinskih orlov. Če imajo res srečo, lahko v goščavah zaznajo tudi obrise divjega petelina in ruševca. Ljubitelji botanike lahko dan preživijo v alpskem botaničnem vrtu, kjer za simbolični znesek dobijo semena alpskih rastlin, ali pa se podajo na nabiranje zdravilnih rastlin z zeliščarko Christine Spazier.
Dobrač je tudi del omrežja Natura 2000, zato so vse turistične dejavnosti prilagojene zahtevam tega evropskega varstvenega omrežja. Poleti je najbolj priljubljeno pohodništvo – prosto ali po različnih tematskih poteh –, pozimi hoja s krpljami in turno smučanje.
