Tiskane izdaje
Zagorje − Na območju Ljubljane in Maribora čezmerni hrup obremenjuje kar 180.000 ljudi. Ko Evropa znižuje meje za »glasnost«, se naši uradniki dogovarjajo o odpravi pravne podlage za čezmerne obremenitve s hrupom. Morebitni odškodninski zahtevki zaradi preseganja mejnih ravni bi namreč državo stali celo do 200 milijonov evrov na leto.
Ministrstvo za okolje (MOP) je zaradi osnutka uredbe o hrupu, ki med drugim stavi na pogostejše zapiranje oken, doživelo pogrom. A krivec je očitno kolektivni, saj je priprava operativnih programov (OP) varstva pred hrupom timsko delo, pravijo: MOP je le koordinator, akterji so drugje − to sta Mestni občini Ljubljana in Maribor ter uradniki ministrstva za infrastrukturo (MZI) in za zdravje. Iz vrst okoljskih aktivistov se obtožbe kar usipajo, kaplja čez rob pa je dopis, ki ga je MZI poslal na MOP.
V njem generalna sekretarka MZI predlaga nujno odpravo pravne podlage za čezmerno obremenjevanje s hrupom, saj da »tovrstne prakse glede na obseg evidentiranih preseganj mejnih vrednosti predstavljajo nevzdržen obseg odškodnin«. »To je kriminalna zgodba, izigravanje naroda in podcenjevanje civilne družbe,« je dejal zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl. Napoveduje »tehten premislek o pritožbi na evropsko komisijo (EK) v že nekaj dneh«.
Skrivanje pred javnostjo
Vzrok zanj niso le »dogovori« med uradniki, temveč tudi sestajanje pripravljavcev uredbe s »proizvajalci« hrupa, je Macerl pojasnil za Delo: »S tem sicer ni nič narobe, če bi se uradniki dobivali tudi s civilno družbo.« Pa se ne. Še več: Macerl je pripravljavce že pred dvema tednoma obtožil, da pred javnostjo skrivajo OP za Ljubljano in Maribor ter da z uredbo kršijo evropsko direktivo, saj so javnost znova izključili iz odločanja, zaradi česar je priprava OP nezakonita, in zahteval, da v delovno skupino povabijo tudi »ključnega sogovornika« iz zainteresirane javnosti.
Obtožbe smo preverili na MOP, kjer vztrajajo, da so evropsko direktivo o hrupu pravilno prenesli v slovenski pravni red in da bo imela javnost 30 dni časa za pripombe in seznanitev z osnutkom OP. Prepričani so, da to zadošča, prav tako, da je ta »zapoved« zapisana že v zakonu o varstvu okolja − torej je ni smiselno ponavljati v uredbi. Za 30 dni bo za javnost razgrnjen tudi osnutek OP za Ljubljano in Maribor, zagotavljajo, po sprejetju OP pa bodo o vsem obvestili javnost. »Saj to je ravno tisto, na kar opozarjamo,« se je odzval Macerl. Eko krog se ne strinja z »obveščanjem javnosti, ko je že vse mimo«.
Civilna družba je našim uradnikom, je dejal Macerl, nepotrebna birokratska ovira. Zato je od MOP zahteval osebno odgovornost − imena »krivcev« za večletno zamujanje z OP varstva pred hrupom in za izključevanje javnosti. Na MOP, ki ga je tudi EK oktobra lani opomnila, da ne izpolnjuje obveznosti iz evropske direktive o hrupu, se branijo, da jih želijo pripraviti čim prej. O »krivcu« molčijo.
