Kolesarji hočejo enake pravice kot drugi v prometu

V evropski kolesarski zvezi zahtevajo vključitev kolesarjenja v vse politike, pri nas vsaj izboljšanje infrastrukture.

pet, 06.10.2017, 12:00

Ljubljana – Iz foruma Civitas so kolesarji komisarki za promet Violeti Bulc poslali več zahtev. Kolesarjenje naj se tudi po financiranju izenači z drugimi vrstami prometa, kolesa bi lahko povezali tudi z direktivo o energetski učinkovitosti stavb, prostor pa bi morala imeti tudi v javnem prometu.

»Štirideset odstotkov uporabnikov vlakov na Nizozemskem se na postajo pripelje s kolesom, tako kolesarjenje pomaga tudi javnemu prevozu,« je povedal Fabian Kuester iz Evropske kolesarske zveze (ECF), ki je še dodal, da bi morala komisija v priporočila mestom za urejanje dostave dodati tudi tovorna kolesa. Opozoril je, da ozaveščanje in kampanje za kratek čas spremenijo vedenje ljudi. Za trajne spremembe pa je treba vlagati v novo infrastrukturo.

Črne točke Ljubljane

Ljubljanska kolesarska mreža je tudi za ta namen organizirala skupinsko kolesarjenje za Ljubljano po meri človeka. S potekom trase po notranjem mestnem obroču so želeli opozoriti na težave zaradi neurejene infrastrukture, namenjene kolesarjem in pešcem, ki »še zdaleč ne ustrezajo statusu mesta, ki zaseda osmo mesto med kolesarjem najbolj prijaznimi mesti na svetu«.

Karlovška cesta v Ljubljani nima kolesarskih stez. Foto: LKM

Na Masarykovi cesti ni nobene kolesarske infrastrukture, načrti za Emoniko pa predvidevajo garažo s 1600 parkirnimi prostori za avtomobile, ki bo generirala še več prometa. Na Njegoševi je del ceste brez kolesarskega pasu, petkrako križišče z Bohoričevo pa je eno najnevarnejših v Ljubljani. Kolesarji si želijo, da bi bilo dovoljeno tudi kolesarjenje po Fabianijevem mostu. Zdaj morajo namreč prevoziti za kar polovico daljšo pot kot vozniki avtomobilov. Najbolj kritičen odsek je Karlovška cesta, kjer je kolesarjenje na cesti prepovedano, po pločniku pa tudi ni dovoljeno. Poleg še nekaterih drugih črnih točk si kolesarji prizadevajo za enotno cono znotraj notranjega obroča z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro.

Zakonodaja že ovira

Neuradno smo v Torres Vedrasu od predstavnikov Ljubljane izvedeli, da je za nekatere ureditve težava tudi v zakonodaji. Na več cestah, ki so preozke za vozišče, varno kolesarsko stezo in pločnik, bi lahko uredili mešano rabo. Vendar je, denimo, na Hradeckega cesti naklon ceste prevelik (več kot 3,5 stopinje) za tako ureditev. Odločevalcem v Ljubljani je blizu tudi dobra praksa preprečevanja tranzita skozi soseske iz Španije. Vendar informacijska pooblaščenka menda vestno preprečuje postavitev nadzornih kamer, ki so za take ureditve nujne. Podobno je s kamerami za preprečevanje vožnje skozi rdečo luč, ki je postalo »pravi nacionalni šport« in ogroža varnost vseh udeležencev v prometu.

Prijavi sovražni govor