Koncesije za vodo bodo prinesle tri milijone več

Ogrevanja brez črpanja tople podzemne vode pri nas še ne poznamo dovolj.

Fri, 15.01.2016, 10:00

Ljubljana – Vlada je lani izdala koncesijske uredbe in odločbe za rabo termalne, mineralne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in ogrevanje ter proizvodnjo pijač, s tem pa končno izenačila uporabnike vode, ki je last vseh.

»Vlada je v letu 2015 izdala 29 koncesijskih uredb in 30 odločb za rabo termalne, mineralne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in ogrevanje ter proizvodnjo pijač. V tem so zajeti vsi obstoječi uporabniki vode, ki so že izvajali dejavnost in vodo uporabljali brez pridobljene vodne pravice,« na ministrstvu za okolje in prostor odgovarjajo na vprašanje, kolikšen delež porabe termalne in drugih vod je od letos pokrit s koncesijami. S podelitvijo koncesij omenjenim uporabnikom vode se bo začelo plačevanje koncesnin in nadomestil na podlagi podeljenih koncesijskih aktov in zakona o vodah. Uporabniki vode po zakonu nadomestil do zdaj niso plačevali, medtem ko so drugi uporabniki vode s podeljeno koncesijo plačevali za koncesije.

Pravično za naprej

»Na ta način bo zagotovljena enakost med uporabniki vode za naprej. S plačilom koncesij za vse uporabnike vode je predvideno, da se bo višina koncesnine ob polnem zaračunavanju (prehodno obdobje po uredbah vlade traja do leta 2020, koncesnine letos znašajo 60 odstotkov izračunanih, vsako leto do 2020, ko bodo znašale 100 odstotkov izračunanih, pa zrastejo za 10 odstotkov) povečala za približno 2,5 do tri milijone evrov več, kot je bilo do zdaj vplačane letne koncesnine,« pravijo na MOP. Na vprašanje, kako bodo popravili dolgoletno krivico, ko so nekatera podjetja plačevala koncesnine, večina pa ne, na MOP niso odgovorili.

»Po dosedanjih ugotovitvah povišanje plačil za rabo vode v prihodnje ni predvideno,« še pravijo na MOP. Letos se bo v proračun od podjetij, ki rabijo toplo vodo le za ogrevanje (Ocean Orchids, Paradajz, Aleksander Polovič in Siliko), steklo 98.097 evrov, leta 2020 pa 163.496 evrov. Od 22 kopališč pa bo država letos pobrala 1,3 milijona evrov, leta 2020 pa 2,2 milijona evrov. Preostanek do treh milijonov evrov bodo plačali proizvajalci pijač.

Ogrevanje s črpanjem vode

Od 30 podeljenih koncesij decembra lani so koncesijo podelili trem koncesionarjem za proizvodnjo pijač, štirim koncesionarjem, ki termalno vodo potrebujejo samo za ogrevanje poslovno-stanovanjskih objektov ali rastlinjakov, ter 23 koncesionarjem, ki termalno vodo potrebujejo za kopališko dejavnost oziroma kopališko dejavnost skupaj z ogrevanjem prostorov. »Primera ogrevanja brez črpanja termalne vode ni bilo med vlogami in zato tega nismo obravnavali,« na vprašanje, ali je kje večji sistem ogrevanja urejen brez črpanja vode (ko se tekočina za ogrevanje segreje v izolirani sondi, potopljeni v toplo podzemno vodo).

Vode je še dovolj

»Problematiko upadanja gladine podzemne vode smo zaznali na dveh območjih, v mursko-zalskem bazenu in pa krško-brežiškem bazenu. Upadanje gladine je posledica prevelike rabe termalne vode. Za druge vodonosnike taka težava ni bila zaznana in se vodne pravice lahko podelijo na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi Geološki zavod Slovenije,« na vprašanje, koliko koncesij za rabo vode je v Sloveniji glede na vodne bilance še mogoče podeliti, odgovarjajo na MOP.

Izpusti kot do zdaj

»Izpusti so predmet okoljevarstvenega dovoljenja za vsako podjetje oziroma dejavnost posebej. Agencija za okolje je po zakonu o varstvu okolja pristojna za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, nadzor na terenu pa izvaja inšpektorat za okolje in prostor,« na MOP odgovarjajo na vprašanje, kako nadzorujejo izpuste, saj so nekatera zdravilišča z izpusti tople vode že ustvarila tropske razmere v mrtvicah in jezercih v okolici.

Prijavi sovražni govor