Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenska morska obala je edina v EU, kjer je bila leta 2015 kakovost vseh uradnih kopalnih voda odlična. Niti eno uradno celinsko kopališče nima oznake neustrezno. A na seznamu kontroliranih slovenskih kopalnih voda je le 48 lokacij, kakovosti drugih ne preverjajo.
V Evropi se nadzira kakovost vode na več 21.000 uradnih kopalnih vodah. Na morju imajo največ lokacij Italijani, 4866, na celinskih vodah Nemci, 1925. Slovenski uradni seznam kopališč je zelo kratek. Vodi ga ministrstvo za okolje in je od leta 2009 nespremenjen: 21 na morju in 27 v notranjosti države oziroma 18 urejenih naravnih kopališč in 30 kopalnih območij brez reševalcev.
»Na potrebo po razširitvi seznama opozarjamo pristojno ministrstvo. Postopek je dolgotrajen, saj je potrebna sprememba zakonodaje,« je na tiskovni konferenci agencije za okolje (Arso), na kateri so bili predstavljeni rezultati 370 lani odvzetih vzorcev slovenskih kopalnih voda (med sezono nadzor kakovosti izvajajo dvakrat na mesec), dejala Mateja Poje: »Po moji oceni bi seznam lahko dopolnili s petimi do desetimi lokacijami. Seznam iz leta 2009 je bil narejen na naravnih vodah, na rekah, jezerih in morjih, in ne na umetnih vodah.« Na ministrstvu za okolje nam na vprašanje, koliko pobud so prejeli od lokalnih skupnosti za razširitev seznama, zaradi odsotnosti odgovornih oseb ni uspelo odgovoriti.
A že podatek, s katerim je postregla Mateja Poje, da je kakovost voda zunaj nacionalnega analiziranja preverjana tudi na Krki, Poljanski in Selški Sori ter Idrijci, priča o bistveno večjem številu kopalnih voda od uradnih 48.
Da bi kopališče v naravi lahko uvrstili na seznam uradnih kopalnih voda, mora izpolnjevati več pogojev. Trikrat na leto mora biti dnevnih kopalcev več kot 300, omogočen mora biti dostop po javni poti, širina in dolžina brega morata biti večja od deset oziroma sto metrov, v bližini ne sme biti izpustov komunalnih odpadnih voda.
Medtem ko je na Kolpi deset uradnih kopalnih voda, sta na Krki, ob kateri se je Arso odločil predstaviti lanske rezultate preverjanj, le dve: v Žužemberku in na Straži. Dolvodno so številni kopajo na območju Novega mesta, poleti je pestro pri severnem mostu v Kostanjevici na Krki, precej obljudena sta tudi bregova okoli Krške vasi.
V Delu smo že pisali o številnih predlaganih kopališčih po državi: Velenjsko jezero, Škofja Loka, naravno kopališče ob Mariborskem otoku, Črnava, Rečica ob Savinji je predlagana za kar osem območij, zadrževalnik Vogršček, kopališča pri Kobaridu in Tolminu.
»Imamo dve zanimivi lokaciji za kopalce. Predvsem to velja za naravno Podpeško jezero pa tudi za umetno jezero na Rakitni,« je dejala Kristina Šijanec iz Občine Brezovica: »Pred dvema letoma smo na pobudo države predlagali območja, ki bi jih lahko vključili v preverjanje kakovosti kopalnih voda. A odgovora nismo prejeli.«
Kristina Šijanec pravi, da na občini s podrobnostmi nadziranja kopalnih voda s strani Arsa niso seznanjeni: »Treba bi bilo razložiti, kaj bi to pomenilo za obiskovalce in lokalno skupnost, kakšne so prednosti in nove obveznosti. Želeli bi si, da bi nas o tem bolje seznanili.«
Mikrobiološko onesnaženost voda z dvema bakterijama, escherichia coli in intestinalni enterokoki, povzročajo večinoma iztoki iz komunalnih čistilnih naprav, pravi Poje: »Slovenija ta sistem zelo hitro razvija. Imamo strogo zakonodajo pri odvajanju odpadnih voda. Vse to pripomore k dobremu stanju vseh površinskih voda, ne samo kopalnih.«
Plavanje v pristaniščih
Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je dejal, da je dobra kakovost kopalnih voda rezultat 40-letnega investiranja v vode in infrastrukturo za odpadne vode. Hans Bruyninckx, izvršni direktor EEA, pa poudarja, da analize kažejo izjemno izboljšanje kakovosti kopalnih voda skozi leta. Čedalje več jih namreč dosega odlično kakovost, v nekaterih mestih ljudje že lahko plavajo v vodi ob pristaniščih.
Leta 1991 je najvišje standarde izpolnjevalo 56 odstotkov kopalnih voda, lani pa je ta delež zrasel celo na 87 odstotkov. V tem času so redno merili vsebnost onesnaževal v 9600 kopalnih vodah.
Odlično kakovost je doseglo več kot 90 odstotkov kopalnih voda v Luksemburgu, na Cipru, Malti, v Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Pri tem so tako v Italiji kot na Hrvaškem in Madžarskem letos preverjali kakovost novih kopalnih voda, med drugim tudi v bližini Zagreba. Slovenija na drugi strani ni uvrstila na seznam nobene nove kopalne vode, v širši okolici Ljubljane, pa tudi Celja in Maribora, uradno tako še vedno ni nobene kopalne vode.
Standardi za kopalne vode se nanašajo zlasti na fekalno onesnaženje, glavni viri pa so preobremenjeni kanalizacijski sistemi ter izpiranje gnojil s kmetijskih površin. Pred 40 leti je veliko odpadne vode končalo neposredno v rekah.
Interaktivni zemljevid
Kakovost posameznih kopalnih voda preverite na spodnjem interaktivnem zemljevidu tako, da s pomočjo kolesca na računalniški miški povečate želeni del zemljevida. Temno modra barva pomeni odlično kakovost vode, svetlo modra dobro, zelena zadovoljivo in rdeča nezadovoljivo. Na novo prijavljene kopalne vode so označene s sivo barvo. Klik na posamezno kopališče pa vam razkrije podrobnejše informacije o njem.
