Tiskane izdaje
Ljubljana – Krožno gospodarstvo je na Nizozemskem dobilo domovinsko pravico, ustanavljajo vozlišča, pripravljajo razpise za zagonska podjetja, ki rešujejo težave z odpadki ali čim drugim v mestu in jih spreminjajo v poslovne priložnosti.
Circular Valley (Krožna dolina), prvo vozlišče za razvoj krožnega gospodarstva na svetu, bo zrasla blizu letališča Schiphol v mestni regiji Amsterdama. Za zdaj deset zaposlenih ima na voljo 90 milijonov evrov in predstavitveno stavbo, predelano nekdanjo stajo, v kateri se že srečujejo inovativni podjetniki. Valley 2018, stavba, ki bo do konca leta zgrajena po načelih od zibke do zibke, bo gostila več kot 550 članov. To je tudi ključni element strategije Nizozemske, da postane krožno vozlišče sveta.
Nekdanji hlev je predstavitvena dvorana. Foto Borut Tavčar/Delo
Že predstavitvena stavba ima prikazovalnike iz slonje trave, preprosto odstranljive preproge, vso opremo se da razstaviti in prestaviti, kupili so star sistem za ogrevanje, imajo najet pomivalni stroj, mizo iz ladijskega trupa. Imajo tudi stole z akustično zaščito, narejene iz starih arhivskih omar. Predstavitev, ki je del projekta Retrace, nam je omogočila Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko.
Iz kanala v kanal
Podjetje Plastic Wheel je ljudem plačalo, da so šli po številnih kanalih zbirati odpadke. Nizozemci radi čolnarijo, zato je podjetje dobilo dovolj odpadne plastike in drugega, da lahko izdeluje plastične rolke in tudi čolne. Letališče Schiphol je medtem uporabilo oblikovanje družbe Desko za prenovo sistemov upravljanja prtljage. »Če vprašaš prava vprašanje, dobiš tudi prave rešitve, ki se širijo,« pravijo v Valleyju.
Nove rolke iz stare plastike, nabrane v kanalih. Foto Borut Tavčar/Delo
Mitsubishi je denimo imel težave pri razpisih za dvigala, katerih vzdrževanje je stalo manj, vendar so bila na začetku tudi zato dražja. Inženirji so naredili še težja dvigala, ki pa se lahko uporabijo večkrat, saj jih je mogoče po delih ali v celoti preseliti iz ene stavbe v drugo. Dvigala tako lahko dajejo tudi v najem. Podobno je s slušalkami, ki jih dobiš po delih in potem, po potrebi, zamenjaš le en del, ne celih slušalk. Gre še dlje, denimo s centri za reciklažo odpadkov. Nihče noče imeti takih centrov v mestu, predaleč pa tudi ne smejo biti, saj jih nihče ne uporablja zaradi stroškov. Rešitev so modularni centri, ki se jih da razstaviti in prepeljati tri ali več kilometrov stran. Zraven se da vedno postaviti tudi popravljalnico koles in pohištva.
Posel, ne le morala
Arthur ten Wolde iz organizacije Krožna prihodnost je povedal, da lahko krožno gospodarstvo v EU do leta 2030 prinese tri milijone delovnih mest in 600 milijard evrov prihranka na leto. Krožno gospodarstvo prinaša več vrednosti in manj tveganj, manj stroškov in večjo lojalnost kupcev, koristna dolgoročna partnerstva in odlične sodelavce. »Vse to pravijo v podjetjih,« pravi Wolde in dodaja, da je treba začeti uporabljati ekonomske argumente, ne moralnih razlogov.
Med priporočili so izobraževanje lokalnih skupnosti (vse težave se da rešiti, tudi v zakonodaji), razširitev podaljšane odgovornosti proizvajalcev na vse izdelke, podpora boljšim izbiram s premikom davka od dela na davek na materiale (vire), zlasti take, ki onesnažujejo. Dajatve bi morale biti enake za vso EU, poleg tega bi moralo biti obvezno, da so materiali reciklirani v Evropi in pridejo na evropski trg. Veliko je odvisno od javnih naročil. Ministrstva lahko zahtevajo krožnost pri oblačilih za vojake, sistem ravnanja za izdelke, ko ne bodo več v uporabi, kupujejo svetlobo, ne svetilk in podobno.
Od spodaj navzgor
Amsterdam ima 880.000 prebivalcev in 950.000 koles, tudi ta pa pogosto končajo v 165 kanalih. Naslov najbolj inovativnega mesta v Evropi za leti 2015 in 2016 so po besedah Sladjane Mijatovic dosegli s pristopom od spodaj navzgor. »Želimo vedeti, kakšne so možnosti za metropolitansko regijo, številke je treba vizualizirati, dobiti občutek o metabolizmu Amsterdama in narediti strategijo. Krožno pomeni sodelovanje, pri čemer je mestna oblast lahko usklajevalec in pospeševalec pobud, včasih pa tudi vpliva na dogajanje z javnimi naročili. Na odprti platformi lahko vsak doda svoj krožni projekt, ki ga ocenimo v sodelovanju z ustanovami znanja,« je povedala Mijatoviceva.
V Amsterdamu je več koles kot prebivalcev. Foto Borut Tavčar/Delo
Vsako leto objavijo 10 izzivov. Zagonska podjetja imajo štiri mesece časa, da pripravijo rešitev, mesto pa najboljše kupi. Med takimi projekti je zbiranje plastičnih vrečk, za to ljudje dobijo žetone, ki veljajo v trgovinah in kavarnah. Iz vreč delajo kocke. Vzpostavili so tudi odprt seznam podjetij, njihovih vhodnih materialih in odpadkih. Skupine študentov poldrugi mesec razmišljajo o rešitvah. Tudi to lahko postane posel.
Gume v kozmetiko
V družbi Black Bear so razvili tehnologijo pridobivanja črnega ogljika iz odpadnih gum, poleg tega pridobivajo plin, ki ga porabijo za proizvodnjo elektrike, dodatno pa še nekaj nafte in jeklo. Črni ogljik uporabljajo podjetja, ki izdelujejo prevleke za avtomobile, plastiko, nove pnevmatike, pa tudi kozmetiko, denimo maskare. Na leto ga porabijo 14 milijonov ton.
Na svetu bi potrebovali 1200 predelovalnih linij, da bi reciklirali vse odpadne gume, so izračunali v Black Bearu, pri čemer bi ohranili 1,2 milijarde dreves in 218 milijonov sodov nafte. Na vsako tono črnega ogljika iz nafte gre v zrak pet ton ogljikovega dioksida. Prva komercialna linija deluje na Nizozemskem. Za slovenskih 15.000 ton izrabljenih gum na leto bi zadoščala ena linija. V Black Bearu iščejo partnerje, ki bi sovložili v take tovarne (25 do 30 milijonov evrov za zmogljivost 450.000 ton gum), prispevali pa bi tehnologijo in opremo, uredili pa tudi trg. Zdaj ogromno gum iz Evrope konča v cementarnah v Maroku in drugih afriških državah.
S pravim recikliranjem gum bi rešili več težav tudi pri nas. Foto Franc Milošič/Delo
»Tehnologija pridobivanja saj iz odpadnih pnevmatik s postopkom pirolize je Goodyearu dobro poznana. V podjetju namreč nenehno spremljamo različne tehnologije recikliranja pnevmatik, prav tako proučujemo prednosti in raziskujemo možnosti za potencialno uporabo recikliranih saj v prihodnosti. Želeli bi poudariti, da zaradi sprememb, ki nastajajo v različnih fazah recikliranja in proizvodnje, reciklirane saje ne morejo v celoti nadomestiti izvornega materiala,« na vprašanje, ali se jim pobuda zdi zanimiva, odgovarjajo v Goodyearu.
»Kot upravljavec sistema za ravnanje z odpadnimi gumami nenehno iščemo in smo odprti za kakršne koli nove tehnologije, ki bi lahko pocenile stroške reciklaže, ta hip je predelava večinoma snovna v granulat, manj pa gume izrabijo termično v cementarnah. Vsako leto se na nas obrne nekaj ponudnikov idej, vendar je njihov namen večinoma pridobiti investitorja za svoje ideje. Shema za izrabljene gume pa ni in ne more biti investitor, naš vložek je lahko samo določena zagotovljena količina zbranih izrabljenih gum za predelavo,« pa pravi Srečko Bukovec, direktor Slopaka.
