Tiskane izdaje
Ljubljana − Glavna težava poleti je ozon, ki ima regionalni značaj, pozimi pa prašni delci. Dve tretjini delcev v zrak spustijo individualna kurišča, zato bo ministrstvo za okolje s subvencijami Eko sklada podprlo priklapljanje sistemov daljinskega ogrevanja, skupne kotlovnice, za hiše na samem pa sodobne peči. Zdaj se namreč dogaja, da iz posameznih občin že prihajajo zahteve za prenehanje obračunavanja ravnanja z odpadki, ker prebivalci vse odpadke skurijo.
»Slabša kakovost je povezana predvsem s slabšimi meteorološkimi pogoji. Leto 2014 je bilo izredno namočeno,« je povedala Janja Turšič iz Agencije za okolje in dodala, da zato ne moremo govoriti o trendu slabšanja kakovosti zraka.
V zimskem času je največja težava onesnaženost z delci PM 10, ki je posledica lokalnih izpustov in neugodnih vremenskih razmer. Lani je bilo število preseganj dnevne mejne vrednosti teh delcev nad dopustno na šestih merilnih mestih, letna mejna vrednost pa ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Največkrat so bile dnevne mejne vrednosti presežene v Celju in Zasavju, pa tudi v Murski Soboti, Ljubljani in Novem mestu. K izpustom največ, skoraj dve tretjini, prispevajo individualna kurišča, z okoli 15 odstotki sledi promet, je povedala Turšičeva.
Kurijo tudi odpadke
»Tudi leto 2016 smo začeli zelo slabo,« je poudarila Turšičeva, saj glede na vreme pričakujejo, da bodo tudi ta teden kdaj presežene dovoljene vsebnosti delcev v zraku. Arso v dneh, ko je napovedana velika verjetnost preseganja mejnih vrednosti, prebivalcem priporoča, naj ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, naj namesto osebnih vozil uporabljajo javni prevoz in naj ne kurijo na prostem.
»Od časa ekonomske krize ugotavljamo, da čedalje več ljudi za gorivo uporablja les ali celo odpadke,« je dejala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. »Poleg pravilno vgrajene kurilne naprave in njene uporabe skladno z navodili proizvajalca je za pravilno kurjenje pomembno, da je les čim manj vlažen in da so polena približno enake velikosti. Ne smejo se kuriti lesni odpadki, ki vsebujejo lepila, barve ali lak, denimo iverke, plastični ali kuhinjski odpadki, tiskan papir, odpadna motorna olja, gume koles,« je pojasnila.
50 milijonov evrov za spodbude
Boltetova je povedala, da so za vseh sedem degradiranih območij v Sloveniji sprejeli odloke, načrte in programe ukrepov za boljši zrak, vlada pa je tudi že potrdila finančni načrt Eko sklada za letos, ki bo razpisal za 50 milijonov evrov spodbud. Letos so spodbudam za toplotno izolacijo stavb, vgradnjo učinkovitih kurilnih naprav in toplotnih črpalk ter za uporabo skupnih kotlovnic za več stavb dodali še spodbude za priklop na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče. Od 50 milijonov evrov jih bo 35 namenjenih za ukrepe v preskrbi z energijo, 15 pa za podnebne ukrepe. Za zamenjavo kurilnih naprav bodo, denimo, na voljo trije milijoni evrov, za pomoč gospodinjstvom z najnižjimi dohodki in za skupne kotlovnice pa po milijon evrov.
Ministrstvo je danes znova poudarilo, da je bil sistem dimnikarskih storitev podaljšan do konca leta 2016, tako da imajo uporabniki kurilnih naprav enake obveznosti, kot so jih imeli doslej. Novi predlog zakona naj bi bil pripravljen letos, več pa Boltetova ni mogla povedati, ker še zbirajo predloge in pripombe, ki so bile podane na osnutek zakona, ki je bil v javni razpravi. Ravno v dimnikarjih vidi Boltetova mogoč korak naprej. Za kurjenje odpadkov v pečeh bi sicer kazni lahko izrekali le inšpektorji.
Podnebje in zrak v konfliktu
Tako za znižanje emisij kot za čistejši zrak so koristni ukrepi za učinkovito rabo energije. Zanimivi pa so podatki, da imajo najmanj onesnažen zrak v Velenju, razlog pa je široka uporaba sistema daljinskega ogrevanja, čeprav je osnova proizvodnja toplote in elektrike na premog. Za podnebne bilance je to slabo, bolje bi bilo, če bi vsi prešli na ogrevanje na les, se strinjajo tudi na MOP, vendar pristavljajo, da to nikakor ne bi bilo dobro za kakovost zraka. Obema meriloma bi ustrezalo tudi ogrevanje Murske Sobote na geotermalno energijo, vendar tam pravijo, da takšni projekti zaradi zasoljenih koncesij za rabo vode niso izvedljivi. »Z Mursko Soboto smo imeli več sestankov, res pa ne v zadnjem obdobju. Za težave s koncesijami sem izvedela iz medijev, zato to težko komentiram,« je odgovorila Boltetova.
