Les iz sanacije po žledu še ne spada v peči

Kurjenje: v Mariboru so začeli občanom razdeljevati »les za kurjavo«, ki ga zberejo na javnih površinah.

Objavljeno
16. september 2014 20.24
Sečnja gozdov v Postojni, 7. avgusta 2014
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Mariborska občina je za zdaj edina, ki se je odločila med občane razdeliti odpadni les, zlasti tistega, ki ga zberejo v sanaciji po žledu. Stroka odločitev podpira, vendar tudi opozarja, da ta les še ni dovolj suh za kurjavo in zato je bolj škodljiv tako za peči kot za zrak.

»Po žledu so strokovne službe vodstvo Mestne občine Maribor obvestile, da lahko izbere med dvema možnostma, kaj bo storilo z lesno biomaso, zbrano na javnih površinah. Prva, za MOM preprostejša možnost, je bila prodaja odpadnega lesa na javni dražbi, kjer bi les odkupil najboljši ponudnik. Druga možnost je bila brezplačna delitev lesa med ljudi, ki bi jim lesna biomasa prišla prav za kurjavo v hladnih mesecih,« pravijo na Mestni občini Maribor. »Vodstvo MOM se je odločilo za drugo možnost in v ta namen stopilo v stik s centrom za socialno delo (CSD), kjer se je pozanimalo, kako vzpostaviti sistem, da bodo pri razdeljevanju lesa imeli prednost socialno šibkejši. Iz CSD so nas obvestili, da so zaradi varstva osebnih podatkov v tej zadevi v položaju, ko nam ne morejo predlagati drugače, kot da morda na samem kraju preverjamo nekatere podatke pri posameznikih samih. Vodstvo MOM se za to ni odločilo, saj posameznikov, ki jih zanima les, ni hotelo stigmatizirati.«

Strokovne službe MOM so predlagale odstranjevanje lesa že kmalu po žledu, vendar so na mestu vseskozi poudarjali, da je to les, zbran na javnih površinah po žledu, in ne les, ki bi bil po videzu in kakovosti primerljiv s tistim, ki ga je mogoče kupiti pri prodajalcih drv. Niso pa posebej opozarjali, da je les preveč svež za peči in da ga je treba najprej še posušiti.

Prvega dne razdeljevanja, pretekli petek, je v Limbuš po les zaradi slabega vremena prišlo le malo ljudi. Akcijo nameravajo nadaljevati vsako sredo med 8. in 16. uro, dokler bo les. Zdaj je na voljo 800 kubičnih metrov lesne biomase, večinoma veje.

Moker les onesnažuje

»Moker les ne spada v peči, saj daje slabše izkoristke toplote kot suh les in močneje onesnažuje okolje. Za več krajev po Sloveniji so bili sprejeti odloki o načrtu za kakovost zraka na njihovem območju. V teh načrtih je precej poudarka namenjeno zmanjšanju emisije delcev iz individualnih kurišč, saj so ta med največjimi krivci za preseganje mejnih vrednosti za delce. Zaradi tega proti Sloveniji teče postopek na evropskem sodišču,« pravijo o tem na Agenciji za okolje.

Dodajajo, da je brezplačna delitev lesa po žledolomu sicer lepa poteza za pomoč prebivalcem v stiski, lahko pa poveča onesnaženost zraka. »Najmanj, kar bi bilo pričakovati od občine pri tej akciji, je to, da vsakemu občanu, ki odpelje brezplačen les, priloži tudi navodila o pravilnem kurjenju lesa v individualnih kuriščih,« opozarjajo na Arsu.

»Ministrstvo za kmetijstvo in okolje podpira odločitev MOM, da bo les, ki je ostal po letošnjem žledu, brezplačno razdelila tistim, ki ga potrebujejo za kurjavo. Ker pa kurjenje z lesno biomaso, predvsem kurišča v individualnih hišah v mestnih središčih, povečuje količino trdih delcev, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov ter nekaterih drugih onesnaževal v zunanjem zraku, ministrstvo podpira predvsem daljinsko ogrevanje. Sežiganje biomase v večjih napravah za daljinsko ogrevanje je manj problematično od izrabe lesne biomase v individualnih kuriščih, še posebno v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka. V času kurilne sezone so male kurilne naprave vir približno dveh tretjin emisij PM10. Projekt PMinter je pokazal, da v Mariboru ogrevanje na lesno gorivo prispeva približno 28 odstotkov delcev PM10, sledita promet in soljenje cest,« pa pravijo na MKO, kjer so pred časom na spletni strani objavili natančna priporočila za kurjenje lesa.

Dodajajo, da je mogoče emisije onesnaževal v zunanjem zraku zmanjšati s pravilnim kurjenjem in pravilno pripravo drv. Emisije PM10 in manjših prašnih delcev lahko zmanjšamo za več kot petino, izkoristek pa ravno za toliko povečamo, če kurimo v sodobni kurilni napravi zračno suh les. Poleg tega za vsak kilogram vode, ki izhlapi iz lesa pri gorenju, porabimo 0,68 kWh energije, uskladiščene v lesu, zato ministrstvo opozarja na pomen ustrezne predpriprave in skladiščenja lesne biomase. Po priporočilih bi se moral les sušiti najmanj eno leto, v Nemčiji pa je celo veljal standard, da je treba les pred uporabo za kurjavo sušiti dve sezoni.

Vreme je in ni ustrezalo

Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije pojasnjuje, da bi bil les, zlasti bukov, posekan spomladi, skladiščen pa na sončnem in prepišnem mestu ter ob ustrezni manipulaciji, povsem primeren za kurjavo v tej kurilni sezoni. Vendar je bilo letos sonca premalo. Moker les pa ni dober niti za zrak niti za peči. Po drugi strani manjši in tanjši kosi lesa, ki ležijo na tleh, zaradi gliv hitro izgubljajo kurilno vrednost.

Deževno poletje je imelo še eno dobro plat, podlubniki se namreč niso namnožili, zato je tudi les iglavcev precej kakovosten. »Interes za kakovosten les še vedno obstaja, lastnikom smo svetovali, naj začnejo trženje najkakovostnejšega lesa. Letos poteka sečnja veliko hitreje kot v običajnih letih, vendar je vprašanje, koliko lesa zmorejo lastniki gozdov pospraviti iz gozda in potem še najti kupca zanj,« pravi Breznikar. Kakovostnejši les gre večinoma v tujino, saj pri nas še ni dovolj lesnopredelovalnih zmogljivosti.

Sonja Merljak

V 450 osnovnih šol se je v tem šolskem letu vpisalo za 152 oddelkov več otrok. To je največja generacija šolarjev po letu 1995. Njihovo število je padalo vse do leta 2003, ko se jih je rodilo 17.321; a že tri leta kasneje se jih je rodilo 18.932 otrok, torej približno toliko kot leta 1995. V naslednjih letih je število še rastlo in leta 2010 doseglo vrh: 22.343 otrok. Potem se je rast ustavila (21.947 oziroma 21.938), nato pa začela padati. Lani se je rodilo le še 21.111 otrok. Z nihanjem so se morali najprej soočiti v vrtcih, kjer so v minulih letih prostorske težave reševali s prizidki, novogradnjami in predelavami. Zdaj se morajo na velike generacije pripraviti v šolah, ki pa so, tako kot druge javne ustanove, zavezane k zmanjševanju števila zaposlenih. Na nekaterih šolah se je število prvošolcev podvojilo že pred tremi leti; nato se jim je vsako leto pridružilo še za dodaten oddelek otrok. Če so sprva še imeli prostorske in kadrovske rezerve, letos ugotavljajo, da jim je začelo zmanjkovati učilnic, učiteljev in celo garderobnih omaric.

»Če bo treba še naprej zmanjševati število zaposlenih ob povečanem številu otrok in oddelkov, bo to pomenilo velike težave. Verjetno bo potrebno dodatno zaposlovanje, pojavile a pa se bo tudi prostorska stiska,« opozarja predsednik združenja ravnateljev Milan Rejc.

A po drugi strani demografski podatki kažejo, da je ta velika generacija zgoščena na nekaj letnikov. Kaj se bo zgodilo, ko bodo generacije znova začele usihati? »Število zaposlenih se pač sprva ne bo več povečevalo. Če pa bo število učencev močno padlo, bo to pomenilo odpuščanja. Šole, ki imamo vrtce, lahko prostore do neke mere kombiniramo. Vendar to ni prava rešitev, sploh pa ne trajna. V šolah, kjer primanjkuje prostora, bi nujno morali dozidati manjkajoče prostore.«

Na direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pravijo, da so občine zadolžene za spremljanje demografskih gibanj otrok in načrtovanje potreb po prostoru, sami pa spremljajo oblikovanje oddelkov, kar je osnova za potrjevanje sistemizacije delovnih mest. »Trenutno in v naslednjih letih ni pričakovati večjih težav pri zagotavljanju strokovnega kadra. Večji problem imajo v manjših šolah, kjer strokovni delavci poučujejo dodatne predmete. Populacijska nihanja je trenutno lažje urejati na kadrovskem področju kot na področju 'zidov',« pravijo na ministrstvu.