Leto urejanja zmešnjave z vrečkami

Na ministrstvu za okolje nimajo podatkov o uporabi vrečk pri nas, začeli so jih šele zbirati.

Objavljeno
15. januar 2018 18.43
Ljubljana 15. januar 2017 [vrečke,tržnica,hrana,stojnice]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Vsi smo za biorazgradljive vrečke, a za zdaj so predrage, pravijo na glavni tržnici in si želijo pomoč. A letos ne bo prepovedana nobena plastična vrečka, ministrstvo za okolje bo samo zbiralo podatke, kot je predpisala evropska komisija. Neambiciozno, pravijo okoljevarstveniki.

Vse več je poročil iz drugih držav, bodisi da uvajajo biorazgradljive vrečke, s čimer podpirajo svojo proizvodnjo, bodisi vrečke za enkratno uporabo že prepovedujejo ali pa vse plastične vrečke po vrsti zaračunavajo. Pri nas pa ministrstvo za okolje (MOP) in vlada sledita evropskim predpisom. »Ne. Teh podatkov do zdaj nismo zbirali,« odgovarjajo na vprašanje, koliko plastičnih vrečk uporabimo v Sloveniji na leto. Ocene tujih raziskav sicer kažejo, da v Sloveniji povprečen prebivalec na leto porabi 514 plastičnih vrečk, od tega 466 enkrat, le 48 pa večkrat.

Obveznost poročanja o dajanju vrečk v promet je začela veljati letos. Podatke bodo zavezanci sporočali finančni upravi skladno z uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk bodo morali sporočati podatke o številu plastičnih nosilnih vrečk, ki so v prometu v posameznem trimesečnem davčnem obdobju, in vrsti plastičnega materiala, ločeno za plastične nosilne vrečke glede na debelino stene.

Prepovedi ne bo, lahko bi se zgledovali po drugih

»Vse plastične nosilne vrečke bodo še naprej dovoljene, ne samo tiste za sveža nepredpakirana živila,« pravijo na ministrstvu. To so tanke vrečke, v katere v trgovini spravite sadje in zelenjavo, vanje pogosto pri blagajni zložijo tudi zamrznjene izdelke. Vrečke, v katerih lahko prenašate več izdelkov z večjo težo, škatle in torbe trgovci že zdaj zaračunajo. Niti to se letos še ne bo spremenilo.

Letos se ne bo v zvezi z vrečkami na državni ravni nič spremenilo. Foto Roman Šipić/Delo

Evropska direktiva zahteva poročanje, poleg tega določa cilj za zmanjšanje količine vrečk. Tako bo tudi Slovenija morala zagotoviti, da se število uporabljenih vrečk na prebivalca leta 2019 zmanjša na 90, leta 2025 pa na največ 40. Direktiva daje še drugo možnost, obvezno zaračunavanje vseh plastičnih vrečk do konca leta 2018. Države, ki so uvedle zaračunavanje vrečk, kot sta Irska in Francija, so učinke zaznale zelo hitro. Na Irskem so število vrečk na osebo v petih mesecih zmanjšali s 328 na leto na 21.

»Capljamo deset let za drugimi«

»Uredba je že tako sprejeta z zamudo, uvedena pa ni prav nič ambiciozno,« pravi Urša Zgojznik, predsednica Ekologov brez meja. »Deset let capljamo za drugimi. Vrečke so velika težava, z njimi se lahko marsikaj začne. Če ne moreš uporabiti plastične vrečke, boš moral razmisliti o drugih možnostih. Morda pa se tu začne tudi razmišljanje o tem, kaj in koliko kupujemo,« pravi Zgojznikova, ki v tem mehanizmu vidi tudi vzrok, da so se vrečk na Irskem in v Franciji lotili že pred desetimi leti. Po številu gre iz trgovin največ vrečk. »Če so se trgovci in ministrstvo za okolje in prostor zdaj dogovorili, je to zelo pomembno, vendar pomeni tudi, da se še nekaj časa ne bo nič spremenilo,« je prepričana Urša Zgojznik.

»Leto 2018 bo še malo zmedeno,« pravi Igor Petek iz ljubljanske Snage, ki meni tudi, da je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) verjetno naredilo sistemsko napako pri prenosu evropske direktive v naš pravni red. Brezplačne bi lahko ostale biorazgradljive vrečke, plačevali pa bi plastične vrečke. Po uporabi bi biorazgradljive lahko vrečke uporabili za biološke odpadke.

Vrečke pomešane z drugo plastiko končajo v glavnem v tujini. Foto Mavric Pivk/Delo

Na vprašanje, ali je do okolja bolj prijazno močnejšo plastično vrečko uporabiti dvajsetkrat ali je bolje uporabiti 20 biorazgradljivih vrečk, pa je Petek odgovoril, da je to odvisno od tega, iz česa so vrečke narejene in kaj se z njimi dogaja po tem, ko postanejo odpadek. Biorazgradljive vrečke so navadno iz koruznega škroba ali sladkorjev drugih rastlin (mogoče jih je sicer narediti tudi iz nafte) in sodijo v biološke odpadke, kjer pa nekatere puščajo škodljive sledi. »Standardi bodo zelo pomembni,« opozarja Petek. Plastične vrečke, nevarnejši PVC je skoraj povsem izrinil PET, pa je mogoče vedno znova reciklirati, če sistemi delujejo.

Odvisni smo od tujine

A sistemi ne delujejo najbolje. »Vrečk ne zbiramo ali obdelujemo ločeno. Od komunal jih prevzamemo pomešane med drugo komunalno odpadno embalažo, torej folije, plastenke, lončke za jogurt, pločevinke, sestavljeno embalažo. Vrečke izločimo skupaj z drugo polietilensko folijo in jo oddamo na predelavo. V Sloveniji predelajo okoli 20 odstotkov take plastike, drugo predelajo drugod v Evropi. V sežigu končajo tisti materiali, ki so preveč umazani, da bi jih bilo ekonomsko upravičeno poslati v nadaljnjo predelavo,« pravijo na Unirecu, zdaj največji družbi za ravnanje z odpadno embalažo pri nas.

Na vprašanje, ali se že pozna kitajska prepoved uvoza odpadkov, pa odgovarjajo, da se to vsekakor že odraža na trgu. Trg je napolnjen s ponudbo teh materialov, posledično so se cene zelo znižale, hkrati pa so se zelo zvišale cene energetske predelave odpadkov, saj je tudi na tem področju mogoče čutiti zasičenost trga s ponudbo različnih trdnih goriv iz odpadkov. Ta problem se čuti po vsej Evropi oziroma v svetu, skoraj gotovo pa bodo te težave v Sloveniji še večje, saj nimamo dovolj velikih lastnih predelovalnih zmogljivosti in sežigalnic, kar pomeni, da smo večinoma odvisni od tujine,« odgovarjajo v Unirecu.

Manjka veliko podatkov

»V Sloveniji imamo proizvodnjo plastičnih vrečk. Podatkov o proizvajalcih nimamo. Skupaj s podatki o pridobiteljih jih bo od letos zbiral finančni urad. Prav tako nimamo podatkov o predelovalcih določenih vrst odpadne embalaže po posameznih odpadnih embalažnih proizvodih, ampak samo po vrstah odpadnih embalažnih materialov glede na številko odpadkov. Po podatkih Arsa je v Sloveniji nekaj podjetij, ki reciklirajo odpadno plastično embalažo, iz teh podatkov pa ni jasno, katere vrste odpadnih plastičnih materialov ali katere odpadne embalažne proizvode predelujejo,« priznavajo na MOP.

Tudi na naših plažah je mogoče z lahkoto najti plastiko. Foto Inštitut za vode

Povedali so tudi, da vso ločeno zbrano odpadno embalažo prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Ločeno zbrano odpadno embalažo najprej sortirajo in skladiščijo, nato pa pošiljajo v nadaljnjo predelavo. »Po podatkih, ki jih dobimo od družb za ravnanje z odpadno embalažo, večino odpadne plastične embalaže reciklirajo, le manjši del pa termično obdelajo,« pravijo na MOP. »Podatkov o tem, koliko plastičnih vrečk gre v naravo, nimamo. Odmetavanje katerihkoli odpadkov v okolje je namreč že več let prepovedano,« še pojasnjujejo.

Plastika v okolju
Plastičnih vrečk po teži ni veliko, v ločeno zbrani odpadni embalaži jih je okoli enajst odstotkov, v mešanih odpadkih pa tri ali štiri odstotke. V okolju se jih daleč vidi, počasi se razkrajajo, in to v zelo majhne delce. »Ti plastični delci imajo v vodi enak učinek kot delci v zraku ali še hujši. Morda se tega ne zavedamo dovolj,« pravi Petek.

Znanstveniki ocenjujejo, da v vsakem kvadratnem kilometru morij plava 29.000 koščkov plastike. V Donavi vsako leto konča 40 ton plastike, to je težava tudi v Renu in predvsem Padu. V Evropi v okolju po ocenah konča osem milijard plastičnih vrečk. Povprečno evropski državljan na leto uporabi 200 plastičnih vrečk, večinoma le enkrat.

Plastiko je zaneslo povsod. Foto NOAA/ Marine Debris Program

Trgovci in industrija

Ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk za okolje se je naše ministrstvo lotilo v šolah, ne pa tudi pri uporabnikih vrečk. V Italiji vidijo gospodarske koristi v spodbujanju njihove industrije biorazgradljivih vrečk, drugje prednjačijo trgovci.

Prepovedi plastičnih vrečk pri nas nihče ni nasprotoval, ker je sploh ni bilo v predlogu novele uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki ga je ministrstvo pripravilo za prenos evropske direktive. »Ta ne določa prepovedi plastičnih nosilnih vrečk, ampak zmanjšanje njihove potrošnje, kar naj bi države dosegle s prepovedjo ponudbe brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, razen zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk za sveža nepredpakirana živila, ter z ozaveščanjem potrošnikov. Temu je sledilo tudi ministrstvo. Ker za zdaj sploh nimamo podatkov o tem, koliko plastičnih vrečk je v prometu, smo se odločili za postopnost. Če pa okoljski cilji ne bodo doseženi oziroma bodo podatki za leto 2018 kazali, da ti ne bodo doseženi, bo ministrstvo predlagalo vladi strožje ukrepe,« pojasnjujejo na ministrstvu na očitke okoljevarstvenikov glede neambicioznosti njihovega predloga.

Tuji zgledi

Podatki o številu plastičnih nosilnih vrečk v prometu bodo tako podlaga za izračun doseganja cilja zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, o čemer bo ministrstvo enkrat na leto poročalo evropski komisiji. Ta pa pripravlja predpis o določitvi metodologije za izračun letne potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Večina velikih trgovin v Avstriji je na začetku preteklega leta prostovoljno nehala dajati vrečke. Namesto tega potrošniki lahko kupijo močnejše vrečke za večkratno uporabo, če ne prinesejo svoje embalaže. To je posledica dogovora med ministrstvom za okolje in okoljevarstvenimi organizacijami. Podobno je tudi na Madžarskem, vendar je to pobuda velikih trgovcev. Tudi v Sloveniji veliki trgovci zaračunavajo bolj nosilne vrečke, ne pa tudi tistih za sadje, zelenjavo in zamrznjene izdelke. Hrvaška napoveduje uvedbo obveznega plačevanja nosilnih vrečk za hrano, obleko in obutev od začetka leta 2019. Vrečke za sadje in zelenjavo bodo še naprej brezplačne. Italija je začela prepovedovati vrečke za enkratno uporabo že leta 2012, najbolj za podporo lastni industriji biorazgradljivih vrečk.

Pri nas so akcije za manj vrečk potekale že pred sedmimi leti. Foto Leon Vidic/Delo

Na Irskem se je z zaračunavanjem vrečk njihov delež v odpadkih zmanjšal s petih odstotkov leta 2001 na četrt odstotka leta 2010. Na Walesu se je poraba vrečk v prvem letu po obveznem zaračunavanju zmanjšala za 76 odstotkov. Podobne rezultate so dosegli na Danskem, v Franciji in Bolgariji. V Keniji pa velja popolna prepoved uporabe plastičnih vrečk. Vsakemu, ki ga bodo zasačili pri prodaji, izdelavi ali zgolj nošnji plastičnih vrečk, grozi globa do 38.000 dolarjev ali zaporna kazen do štirih let.