Tiskane izdaje
Ljubljana – »V prihodnjih mesecih se bo odprlo več gradbišč na vseh območjih,« napoveduje Tomaž Prohinar, direktor direkcije za vode. Lani so v vzdrževanje vodne infrastrukture in protipoplavno varnost vložili 16,5 milijona evrov, letos bi radi to številko še povečali, tudi z evropskimi projekti.
Inženir gradbeništva Tomaž Prohinar je mandat direktorja direkcije za vode za dobo petih let nastopil 10. marca lani. Vzdrževanje vodne infrastrukture je že drugo leto financirano »dinamično«, na kar so opozorili tudi koncesionarji javne službe in opozorili, da tako težko načrtujejo. Enako pravijo na direkciji za vode, načrtovanje del je zelo težavno, če ni jasno, koliko denarja se bo nateklo. To niti ni v duhu izjave ministrice za okolje Irene Majcen takoj po prevzemu mandata, ko je v škornjih v vodi napovedala intenzivno delo pri preprečevanju poplav, kasneje pa še 25 milijonov evrov na leto za ta namen.
Tomaž Prohinar vodi direkcijo za vode. Foto: Leon Vidic/Delo
»Dejansko to rešujemo tako, da program javne službe in obseg del na začetku leta nastavimo na okvirno 16 milijonov evrov, potem pa skozi leto s prilivi in mogočimi prerazporeditvami denarja ta program sproščamo. Tega se je prijel izraz dinamično financiranje, ki je dobil posmehljiv prizvok. Če pa pomislimo na preteklo leto, lahko ugotovimo, da je bilo za javno službo vzdrževanja vodne infrastrukture namenjenih 16,5 milijona evrov, kar je eden višjih zneskov v precej letih,« odgovarja Prohinar. Ob tem priznava, da so dobili veliko dopisov in opozoril koncesionarjev, pa tudi to, da so največji del denarja dobili šele septembra.
Tvegano delo jeseni
»Dejansko smo imeli srečo z vremenom in smo lahko delali do pozne jeseni. Tega si ne želimo, saj imamo tudi mi vsaj tako velike težave kot koncesionarji. Težko je načrtovati in težko je prilagajati dela prilivu denarja,« opozori Prohinar.
Na domnevo, da je večja dela najbolje opraviti poleti, ko je manj vode, Prohinar odgovarja, da so nekatera dela zelo sezonsko omejena, nekaj je tudi naravovarstvenih omejitev, nekatera dela pa so omejena tehnično. Jarke je tako najbolje čistiti pozimi, drevesa sekajo najkasneje do februarja. »Večja gradbena dela pa je seveda najlažje izvajati poleti. »Jesen je že zelo nepredvidljiva, saj lahko pride tudi do zelo obilnih padavin, ki dela potem upočasnijo,« pravi prvi državni vodar.
Jeseni lahko pade veliko dežja v kratkem času. Foto Janoš Zore/Delo
Vlada je vendarle že pred nekaj tedni namenila nekaj denarja za urejanje vodotokov. »S prerazporeditvami smo dobili 1,5 milijona evrov za redno vzdrževanje, nekaj smo dobili tudi s prerazporeditvami naših postavk. To bo dovolj za redno vzdrževanje, za košnjo in podobno. Štiri milijone evrov pa bomo vložili v investicijsko vzdrževanje, po 500.000 evrov na vsako območje. Pogodbe so že podpisane, dela se bodo začela v kratkem,« je napovedal Prohinar in dodal, da to pomeni denimo obnovo pragov na Kamniški Bistrici.
»Dodatno gremo v to še z malo večjim investicijskim paketom, po 800.000 evrov na območje, skupaj pa 6,5 milijona evrov. To bo ravno tako denar za nekoliko večje projekte. V prihodnjih mesecih se bo odprlo kar precej gradbišč. Nekatere stvari bomo uredili, potreb pa je še ogromno,« pravi Prohinar.
Veliko projektov v načrtu
Razmere na terenu se izboljšujejo, pravi Prohinar, to namreč zelo jasno pokažejo vsake poplave. Kjer so sanirali protipoplavne ureditve, je škoda minimalna ali pa je sploh ni. »Če se je v to 20 let premalo vlagalo, se ne da čez noč vsega popraviti. Niti ni smotrno pregreti operative, da bi bila tri ali pet let na visokih obratih, potem bi pa naložbe usahnile,« pravi Prohinar.
Na vodotokih bo kljub temu v prihodnje veliko več dela. V polovici prihodnjega leta se odpirata novi veliki naložbi, protipoplavna ureditev zahodne Ljubljane z Gradaščico in ureditev Železnikov (50 in 36 milijonov evrov), še prej bodo nadaljevali urejanje Drave (tudi 36 milijonov evrov) in začeli še veliko projektov, ki jih direkcija za vode pripravlja z občinami.
Pri Gradaščici in Železnikih gre za evropska projekta in tudi evropski denar, tudi Dravi je namenjen kohezijski denar in denar regionalnega sklada, sicer pa projekte financira sklad za vode. Skupaj bo za projekte na voljo 50 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 36 milijonov iz regionalnega sklada. Razliko do skupne vsote, do približno 150 milijonov evrov, bo morala zagotoviti Slovenija.
Vedno pogosteje je slišati, da je vodotoke veliko bolj smotrno urejati sonaravno, ne jih spravljati v betonska korita, kar je pogosta praksa v Sloveniji. »Ta obrat se čuti že dolgo. Obdobje, ko sta bila beton in kanaliziranje standard, je skoraj že mimo. Včasih je namreč še vedno treba najti kompromis med naravovarstveniki in bolj pravovernimi gradbeniki, ki verjamejo v beton. Kjer ima voda večjo moč, se brez kamna v betonu dejansko ne da veliko narediti,« pravi Prohinar.
Strokovnjaki za zemeljske plazove so opozorili, da se je na to nevarnost pozabilo. »To je dejansko manj vključeno v načrtovanje. Ločiti je sicer treba plazove, ki jih povzročijo ljudje z ranami v prostoru, in naravne plazove. S tem se je nekoč ukvarjalo zlasti podjetje Hudournik, ki pa ne obstaja več. V letih pomanjkanja denarja so bili hudourniki in plazovi malo daleč od oči in so nanje malo pozabili,« priznava Prohinar in dodaja, da je težava hudournikov zlasti to, da prinesejo kupe vejevja in debel iz nevzdrževanih gozdov.
Včasih poplave niso posledica naraslih rek, vode je preprosto preveč. Foto: Tadej Regent/Delo
Še vedno pa je težava nerazumevanje vodnatih površin, ki so pogosto opisane kot degradirana območja. »Dejansko so to za nas zelo pomembna, prvovrstna zemljišča. Posledice dejanj iz preteklosti, marsikje so vodo s pozidavami kanalizirali, vodi so odvzeli prostor, se kažejo zdaj. Voda je čista fizika, vedno teče dol in bo našla najlažjo pot. Borimo se, veliko je še želja, da bi kaj postavili ob obalo, tudi kanalizacijo ali električne vode. Orodje za to, da ne gre nihče prekopavat bregov, bi bile tudi ustrezne odškodnine,« pravi Prohinar, ki pa ugotavlja, da se je zaradi več poplav v zadnjih letih zavedanje o nevarnostih popravilo.
Zavest se krepi
To sicer ni preprečilo, da ne bi ljudje odstranili protipoplavnih ureditev in si naredili dvorišče na bregu. Pomagalo pa je, da so drugi sosedje to prijavili in da sta policija in inšpekcija ustrezno ukrepali. Do vseh tudi ni seglo, da je »osvobajanje« tujerodnih živali v slovenske vode neprimerno.
Tako je neka gospodična spustila štiri rake in to objavila na socialnem omrežju. Očitno so to videli tudi tisti, ki se na stvari bolj spoznajo in zagnali vik in krik. Ribiči so tako preiskali strugo reke in našli enega raka. Naravovarstveniki so potem predlagali, da bi del struge zasuli z drobnim peskom, da bi se drugi trije raki zadušili. To bi povzročilo ogromne stroške. Na srečo se je potem izkazalo, da je oče gospodične še isti dan tri rake našel na kamnu, kamor jih je hčerka odložila, da se »malo pogrejejo«, saj se je to dogajalo 15. februarja.
Tako srečno pa se žal ne rešijo vsi primeri. Prohinar opozarja, da so želve rdečevratke našli tudi v Soči, ostre tujerodne školjke pa so v Blejskem jezeru.
Slovenija je sicer bogata z vodo, ki je tudi kakovostna. »Priložnost je predvsem turizem, voda v kombinaciji z lepo naravo. Da bi vodo stekleničili in jo izvažali, pa ni velika priložnost,« meni Prohinar.
