Tiskane izdaje
Ljubljana – Letos je čas za udejanjanje rekordno hitro sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, pa tudi za resno upoštevanje direktiv o pticah in habitatih. Vendar na ministrstvo za okolje in prostor mnogi ne računajo več, saj ne ščiti javnega interesa.
»Najpomembnejša lanska odločitev je začetek priprave mestnih oziroma občinskih prometnih strategij,« je prepričan Aljaž Plevnik iz Inštituta za politike prostora. Več kot 60 občin bo strategije, ki bodo osnova za pridobivanje evropskega kohezijskega denarja, pripravilo še do te pomladi. »Dodana vrednost je, da se projektanti prometnih ureditev že šolajo v novi smeri. Prek ministrstva za infrastrukturo bo s kohezijskim denarjem strategije pripravilo 62 občin, mestna občina Ljubljana pa bo to naredila s svojim denarjem. Rezerviran je že tudi denar za projekte, pri čemer bo poudarek na trajnostni mobilnosti. Denarja za ceste in parkirišča ne bo,« pravi Plevnik.
Za nove ceste in parkirišča ne bo denarja. Foto Jure Eržen/Delo
Na vprašanje, kaj za strategije pomenijo nekatere nove ceste in ureditve, denimo predvidena nova cesta do Velenja, prometno urejanje zemljišča za Magno ali garaža pod tržnico v Ljubljani, ki burijo duhove okoljevarstvenikov, Plevnik odgovarja, da bodo nekatere stvari še šepale, tako v Ljubljani kot drugod. »Splošen razvoj gre vendarle v pravo smer, standardi se dvigajo, nekatere prakse bodo postale nesprejemljive. Vse občine bodo opazovale, kaj počnejo druge, poudarjen je pomen sodelovanja in tudi bolj regijskega urejanja. Dobre prakse bodo gotovo našle pot v večino občin,« meni Plevnik.
Ministrstvo proti okolju
»Agencija za okolje je nadaljevala nesprejemljivo prakso izkrivljanja predpisov, ki so namenjeni zaščiti okolja, v prid interesom kapitala in korporacij. Tak primer je odločitev, da za načrtovano novo rafinerijo zemeljskega plina v Petišovcih ni potrebna presoja vplivov na okolje. Pravzaprav je to dejanje le eno v celi vrsti neke 'nove paradigme' ministrstva za okolje in prostor, ki načrtno umešča ceste na najboljše kmetijske površine, bodisi za povezavo Velenja z avtocesto pri Šentrupertu bodisi za povezavo Kopra z mejnim prehodom Dragonja. Dejansko imamo ministrstvo proti okolju in za razvrednotenje prostora,« je oster Gorazd Marinček iz Slovenskega e-foruma.
Za čiščenje plina ni treba dobiti okoljevarstvenega dovoljenja. Foto Jože Pojbič/Delo
Dodaja, da uradnikov ne spametujejo niti opomini evropske komisije. »Aarhuška konvencija, s polnim imenom Konvencija dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki jo je državni zbor ratificiral leta 2004, je ministrstvu popolna neznanka ali pa jo uradniki zavestno in načrtno kršijo. Neizogibno je odpraviti kazensko nedotakljivost državnih uslužbencev, saj se javni tožilci izogibajo pregonu uradnih oseb in javnih uslužbencev za zavestno kršitev zakonov in drugih veljavnih predpisov. Vsaj na področju posegov v okolje in prostor je veliko nesankcioniranih primerov te vrste, da se človeku kar vsiljujejo misli o obstoju svetih krav in belih slonov,« pravi Marinček.
Za ozke interese
Nič bolje ni niti na drugih področjih. »Samopašnost in oholost uradništva se izkazuje tudi na področju urejanja rabe konoplje. Ministrstva za zdravje se ne dotaknejo mednarodne konvencije o drogah, uradništva ne zanimajo razlike med različnimi rabami in lastnostmi številnih različic iste rastline, ampak jo kot celoto v celoti prepovedujejo, in z izkrivljanjem predpisov dopuščajo posamične izjeme za rabo v medicinske in prehrambne namene. Na koncu se znova izkaže, da gre za interese kapitala in korporacij. Nemogoče je dopovedati vodilnim uradnikom ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da omejitev 0,2 odstotka THC v semenu konoplje velja samo za posevke, za katere se zahtevajo proizvodne podpore iz javnih blagajn, za vse druge površine pa je določitev dovoljenega odstotka THC v semenu izključno v pristojnosti posamične države. In tako smo znova odvisni od tujih semenarskih hiš, od tujega kapitala in korporacij, kar je značilnost neoneokolonij (namenoma neoneokolonij). Svetli izjemi na področju dekriminalizacije konoplje sta načrtno izobraževanje zdravnikov za rabo kanabinoidov v zdravstvene namene in sprostitev pridelkov in izdelkov v prehrambne namene,« še pravi Marinček.
Konoplja ni ena, vrst je veliko, razumevanja tega pa premalo. Foto Igor Modic/Delo
Čas po Parizu
»Po sprejetju pariškega sporazuma konec leta 2015 je bilo leto 2016 v znamenju opazne rasti politične podpore ukrepanju proti podnebnim spremembam povsod po svetu. Ta izjemna politična podpora mednarodne skupnosti je zagotovila, da je pariški sporazum začel veljati 4. novembra 2016, kar predstavlja najhitreje ratificirano mednarodno pogodbo nasploh. Dobra novica za podnebje, ki nakazuje tudi, da je zgodnje izvajanje sporazuma mogoče. Je pa prav izvajanje tisto, ki bo pravi test resnične zavezanosti držav k podnebnemu ukrepanju letos in v prihodnjih letih,« pravi Barbara Kvac iz društva Focus.
Sodelovanje
Okoljevarstveniki so zadovoljni, da podlage Nature 2000 ostajajo. Foto Mavric Pivk/Delo
»To ni le zmaga za evropsko naravo, ampak tudi za vse državljane, ki so pozvali komisijo, naj ohrani in bolje izvaja evropske predpise za varovanje narave za družbo kot celoto, saj je naša blaginja neposredno odvisna od storitev, ki nam jih ponuja narava. Seveda je pred nami še veliko dela, da spremenimo to odločitev v pravo zmago za naravo. Akcijski načrt, ki bo razvit kot nadaljevanje procesa revizije direktiv, mora vsebovati močne predloge, ki zagotavljajo popolno in učinkovito izvajanje direktiv za varstvo narave, podprto z ustreznim financiranjem in učinkovitim izvajanjem. Akcijski načrt mora prav tako vsebovati močne predloge za reševanje glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, in sicer netrajnostnih kmetijskih praks in razvoja infrastrukture,« je ministrici pisal Martin Šolar, direktor WWF Adria, in zraven dodal željo, da bi se letos srečali z ministrico ali njenimi zaposlenimi ter izmenjali mnenja o akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost in glavnih izzivih v zvezi z izvajanjem direktiv o pticah in habitatih v Sloveniji.
