Manjkajoče povezave

Neskončne naravne lepote niso samoumevne. Prav zaradi otrok bi jih morali ohraniti za vsako ceno.

Objavljeno
22. avgust 2017 15.44
Urša Zgojznik
Urša Zgojznik

Pred časom sem med vožnjo proti domu poslušala pogovorno oddajo na resni radijski postaji. Problemi so, problemi bodo, eni bi stvar rešili tako, drugi drugače. Največji pesimizem pa se je naselil na frekvenco, ko je debata prišla do okolja, onesnaženosti, ekstremnih vremenskih pojavov, prepredenosti naših življenj z nakupovalno epidemijo. Pa kliče gospod: »Zato pa imejmo otroke, čim več otrok, da nas bodo razveseljevali, saj so razmere vedno hujše!« Skoraj zapeljem s ceste. Predvsem zaradi paradoksa, ki se mi je zazdel celo nemoralen, in ker se mi je posvetilo, da nam nekaj tukaj preprosto zmanjka.

Razumem potrebo po veselju, užitku, še posebno ker nas kar naprej prepričujejo, da je užitek nujen. Končno smo tako napredni, da si lahko skoraj vsi vse privoščimo in se nam ni treba ukvarjati z družbenimi izboljšavami in lokalno politiko. A kaj potegne to za seboj? Ali ne deluje vesolje po pravilu vzrok-posledica? Zdi se, kot da se večina šele uči zlagati sestavljanko iz zgolj 12 kosov.

V psihologiji se nerazumevanje pomena današnjih dejanj za prihodnost šteje med motnje. A le na ravni posameznika. Ni pa videti, da bi priznavali kot motnjo nerazumevanje, da so posledice preteklega obnašanja za planet, naravo in družbo že nepovratne. Šele takšno razumevanje bi nam dalo podlago najprej za resno odločitev in nato odločno spremembo. Tako pa se na področju okolja zdi, da je še vedno lažje pogledati stran.

Ob preteklih nesrečah in načrtovanjih za prihodnje projekte smo letos prevečkrat slišali ali v ozadju zaznali razdiralno idejo: okolje ali gospodarstvo. Zakaj nam je tako težko poiskati povezavo med njima? Res je, da v bližnji preteklosti, ko se je trenutni sistem najbolj širil, tega ni bilo mogoče niti dojeti. A danes, ko veliko držav pogumno povezuje gospodarstvo in pomen delovanja za okolje, nam ne bi bilo treba biti tako sramežljivi. Ob vzpostavljanju novih povezav med gospodarstvom, odločevalci in skupnostjo bi lahko zastavili edinstvene nove projektne ideje in nove načine za izpeljavo že zadanih. Lahko bi ...

Glavna turistična sezona se končuje, še vedno pa vztrajajo kolone vozil pred Bledom in Logarsko dolino, vrsta za vzpon na Triglav in stotine razgaljenih teles na strunjanski plaži. Turističnih rekordov smo veseli, a nam lahko odnesejo nastavke ekskluzivnega zelenega turizma. Zmanjka nam razmislek, da glavnina domačih in tujih gostov pride zaradi ohranjene narave in njene dediščine, zato je treba že danes ščititi vsako njuno občutljivost.

Naši možgani naj bi bili v dobri formi, kadar imamo veliko nevronskih povezav in jih še krepimo. Zdi se, da se vse začne ali konča pri sinapsah, ki jih človek ustvari tudi, če začne razmišljati drugače. Gospodu v radijski oddaji nikakor ne bi rekla, da je prepovedano imeti otroke. A prosim, potem nekaj naredimo zanje! Udobno in varno življenje, neskončne naravne lepote niso samoumevne. Prav zaradi otrok bi jih morali ohraniti za vsako ceno. Vendar pogosto brez resne strategije, konstruktivnih povezav med odločevalci in skupnostjo rinemo tja, kamor vsi.

 

***

Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.

In Borut Tavčar, novinar Dela.