Tiskane izdaje
Berlin – To leto bo tretje najbolj vroče od začetka merjenja svetovnih temperatur, poroča Svetovna meteorološka organizacija. Prvič, odkar je Donald Trump naznanil umik ZDA iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, bodo v Bonnu poskušali oblikovati skupna pravila za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Več kot 23 tisoč udeležencev iz skoraj dvesto držav se bo pod pokroviteljstvom OZN slaba dva tedna spopadalo s tehničnimi izzivi za uresničenje pariškega sporazuma. Te naj bi prihodnje leto sprejeli na Poljskem, bonsko konferenco COP23 pa so pričakali tudi številni demonstranti, nekateri med njimi na dnevnem kopu rjavega premoga energetskega koncerna RWE severozahodno od bližnjega Kölna. Preden je posredovala policija, so demonstranti v Garzweilerju razvili panoje z napisi: »Spremembe sistema, ne ozračja!«
Tradicionalna prošnja za dovoljenje za vstop na novo območje pred odprtim kopom premoga. Foto 350.org
Premog je v osrčju težav pri skrbi za čistejše ozračje. Čeprav celo ameriške vladne agencije v nedavnem poročilu ugotavljajo »izjemno verjetnost, da so človeške dejavnosti in še posebej izpuhi toplogrednih plinov prevladujoči vzrok segrevanja od sredine dvajsetega stoletja«, je predsednik ZDA Donald Trump naznanil izstop svoje države iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter kot »uničevalce delovnih mest« razveljavil ukrepe svojega predhodnika Baracka Obame za zaščito voda pred umazanijo premogovne industrije.
Nemčija ni vzorna
Ko gre za premog, pa tudi nemški gostitelji podnebne konference nimajo čiste vesti. Državno subvencioniran prehod na obnovljive energetske vire v kombinaciji z zapiranjem jedrskih elektrarn je Nemčiji prinesel še večjo odvisnost od premoga in s tem težave pri doseganju okoljevarstvenih ciljev. Medtem k sončni in drugi obnovljivi energiji z velikimi koraki stopa Kitajska, a ji evropske in druge države očitajo uničevanje tekmecev z umetno nizkimi cenami.
Tisti, ki hočejo pomagati našemu vse bolj ranjenemu planetu, pa že bijejo plat zvona. Bonska konferenca poteka pod predsedstvom otoške pacifiške države Fidži. Pacifiški Fidži, ki mu ob morebitnem dvigu gladine morja grozi potop, je s svojimi tradicionalno oblečenimi - ali bolje, slečenimi - plesalci razveselil prebivalce nekdanje zahodnonemške prestolnice.
Fidži pred odprtim kopom premoga, ki ga hočejo še razširiti. Video: Facebook
Kritiki Kitajske in Fidžija
Ameriški in drugi kritiki pariškega sporazuma verjamejo, da je Kitajska, ki je na položaju največje onesnaževalke s CO2 že prehitela ZDA, v veliko boljšem položaju, v Pekingu pa povrh vsega s subvencioniranjem industrije sončnih celic in drugega spodkopavajo druge. Nekateri še spominjajo, da je voditelj predsedujočega Fidžija Frank Bainimarama oblast najprej prevzel z državnim udarom in zato ne bi smel podučevati drugih. A je že v Parizu in zdaj tudi v Bonnu vendarle prevladalo prepričanje, da bi morali ukrepati vsi, ki lahko.
Jasna opozorila
Opozorila o spremenljivosti podnebja, ki ga prinaša segrevanje, so namreč jasna. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja, da ekstremni dogodki, ki se krepijo in so čedalje pogostejši, že ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi. Poleg tega se je število ljudi, ki so izpostavljeni vročinskim valovom, od leta 2000 do zdaj povečalo za 125 milijonov. Lani je zaradi naravnih nesreč, pretežno zaradi poplav, neurij in suš, domove moralo zapustiti 23,5 milijona ljudi. Več podnebnih težav je združenih v toplejših državah, ki imajo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, opozarja WMO.
Tudi onesnažen zrak ubija, le počasneje kot nesreče. Foto Blaž Samec/Delo
Letos sta prvič dva orkana četrte stopnje dosegla kopno ZDA. Irma je imela vetrove s hitrostjo več kot 300 kilometrov na uro kar 37 ur, kar je tudi rekord. Oktoberski orkan Ofelija pa je dosegel Irsko in okrepil požare na Portugalskem in v Španiji, ki ju je poleti poleg Italije prizadela še huda suša. Suša je zmanjšala črede v Somaliji za do 60 odstotkov, 760.000 ljudi je bilo zato razseljenih. V Pakistanu, Iranu in Omanu so izmerili temperature, višje od 50 stopinj Celzija, v Španiji 46,9 stopinje, v kitajskem Šangaju pa rekordne 40,9 stopinje.
Nemčija ni brez težav
O pariškem sporazumu o podnebnih spremembah se ni mogoče pogajati, poudarja tudi nemška ministrica za okolje Barbara Hendricks. »Svetovna zaščita ozračja je pridobila takšno dinamiko, da je ne more zadržati niti ameriški predsednik.« V intervjuju za revijo Focus je celo podvomila, da bo izstop ZDA iz sporazuma čez tri leta, ko naj bi se zgodil, sploh še relevanten, saj v Bonnu sodelujejo tudi številni za varstvo okolja in ozračja zavzeti ameriški guvernerji, župani in podjetniki.
Socialdemokratska političarka pa mora priznati, da tudi Nemčija brez dodatnih ukrepov ne bo dosegla štirideset odstotkov manj izpuhov CO2 do leta 2020, kot se je obvezala v primerjavi z letom 1990. Delež obnovljivih virov energije se sicer hitro povečuje, a se v enaki meri ne zmanjšuje poraba premoga, hitrejšega premika k elektromobilnosti pa bi si ministrica želela tudi v prometu. Nemško avtomobilsko industrijo že nekaj časa pretresajo odkritja o visoko tehnološkem goljufanju pri izpuhih škodljivih plinov dizelskih motorjev.
Fidži za konec dobe fosilnih goriv, tudi v Nemčiji. Video: Facebook
Bolje trg kot subvencije?
Prav nemške težave z državno subvencioniranim prestopom na obnovljive energetske vire, povezane z odločitvijo za zaprtje jedrskih elektrarn, so za mnoge dokaz, da bi bilo prizadevanja za čistejši zrak bolje prepustiti trgu in z njim povezanem napredku tehnike. Ta bo morda že kmalu poskrbela za spreminjanje izpuhov v uporabne stvari ali končno rešila uganko dostopnega hranjenja obnovljive energije.
Nemčija si je zadala zelo visoke okoljevarstvene cilje, a hoče zdaj vseeno pomagati tudi drugim. Vlada kanclerke Angele Merkel ob začetku bonske konference državam v razvoju namenja sto milijonov evrov za pomoč pri premagovanju težav zaradi podnebnih sprememb.
Aleja slavnih
V Bonnu pričakujejo številne visoke politike, poleg nemške kanclerke Angele Merkel tudi generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, kalifornijskega guvernerja Jerryja Browna in tudi hollywoodske zvezdnike od Leonarda DiCapria do Arnolda Schwarzeneggerja. Kot poroča STA, bodo slovensko delegacijo sestavljali namestnik generalne direktorice direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe ter Janja Pevec-Živkovič s stalnega predstavništva Slovenije pri EU.
