Medvedov imamo približno 570, odstrel bi povečali

Kljub povečanju števila medvedov za tretjino, se škode niso povečale, mogoča pa je tudi kakšna korist.

sre, 04.10.2017, 16:30

Ljubljana – Z metodo molekularne genetike so na Biotehniški fakulteti analizirali 2472 vzorcev iztrebkov, sline in dlake medvedov, zbranih v zadnji četrtini leta 2015. Rezultati kažejo, da je bilo takrat pri nas 564 medvedov.

Zavod za gozdove (ZGS), ki je poleg Biotehniške fakultete (BF) ključen partner v projektu Life DinAlp Bear, daje predloge za uravnavanje populacije medvedov. V javni obravnavi je predlog za odstrel 88 medvedov, na 20 medvedov pa so ocenjene izgube. Vendar je po zdaj pridobljenih številkah direktor ZGS Damjan Oražem ocenil, da bo treba odvzem medvedov povečati, vsaj na 150.

Število medvedov v Sloveniji se je namreč od prve raziskave leta 2007 do nove raziskave povečalo za tretjino, letos pa so ljudje poročali o več neprijetnih srečanjih. Odločitev o odvzemu medvedov in volkov iz narave sprejme ministrstvo za okolje in prostor.

Zaprta hrana

Rok Černe
, vodja projekta DinAlp Bear iz ZGS, je povedal, da je to širok projekt, ki ima za cilj tudi izboljšanje sobivanja ljudi z medvedi. Stike preprečujejo z medovarnimi smetnjaki in kompostniki, pa tudi z mrežami za čebelnjake in drobnico. Če je hrana v bližini ljudi nedostopna, se medvedje ne približujejo naseljem. V zadnjih šestih letih so ljudem tako razdelili več kot 80 zaščitnih kompletov, ki so prinesli prihranek več kot 100.000 evrov na leto.

Priložnost v turizmu

Po mnenju raziskovalcev Slovenija potrebuje strategijo za upravljanje medveda, ki bo odgovorila na vprašanja, kaj želimo doseči z upravljanjem. Možnosti sta dve, ali povečamo odstrel medvedov ali pa omogočimo sobivanje medveda z ljudmi. V to sega tudi predlog o ekološkem turizmu, o katerem se premalo govori, v projektu pa so pripravili priročnik tudi za to.

Tomaž Skrbinšek iz BF meni, da bi to lahko lokalnim skupnostim z medvedi prineslo lepe prihodke, medvedov pa tak turizem seveda ne bi smel ogrožati. Ljudje na podeželju po anketah gledajo na medvede pozitivno, res pa je, da jih nihče ne bi imel na dvorišču. Mihael Toman iz BF pa je dodal, da že samo to, da medvedja populacija zrasla, pomeni priznanje našemu ohranjanju gozdov.

Medvedi ne bi smeli postati preveč zaupljivi do ljudi. Foto: Miran Krapež

Na občino natančno

V projektu bodo do konca leta analizirali vse vzorce, nared bodo tudi rezultati za Hrvaško, ki je tudi del projekta. Takrat bodo na voljo tudi natančnejši zemljevidi, kje se medvedi nahajajo in kje se gibajo. Že zdaj pa je jasno, da je avtocesta med Ljubljano in Koprom resna ovira za medveda, za risa in tudi druge živali. »Pravzaprav je to bariera med Dinarsko in Alpsko regijo v Evropi,« je dodal Skrbinšek.

Za zbranih 2472 vzorcev se sogovorniki zahvaljujejo vsem lovcem in gozdarjem, ki so jih zbirali. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot 2500 ljudi. To v marsikateri drugi državi ne bi bilo mogoče. Na podoben način kot medveda raziskujejo tudi populacije volkov in risa, za resno analizo jelenjadi pa bi po oceni potrebovali najmanj 20.000 vzorcev. »Država bi morala premisliti o koristnosti rednih raziskav,« pravi Toman.

Prijavi sovražni govor