Mesta brez pesticidov za bolj zdrave prebivalce

Mesta so za kmetijstvom drugi največji porabnik pesticidov - Številne pobude za zmanjšanje ali prepoved

Objavljeno
09. oktober 2014 19.06
Park Tivoli,Ljubljana Slovenija 17.07.2014
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Prebivalci vasi Mals na Južnem Tirolskem so septembra na referendumu s prepričljivo večino izglasovali prepoved uporabe pesticidov na vseh površinah. Referendum, kakršnega v Evropi še ni bilo, pomeni premik k odločnejšemu uveljavljanju pravice do zdravega življenjskega okolja.

Mesta in vasi, ki so pred referendumom zmanjšali ali prepovedali uporabo pesticidov na javnih površinah, so takšne odločitve namreč sprejeli prostovoljno. Prebivalci Malsa, po površini druge največje vasi na Južnem Tirolskem, so več let zaskrbljeno spremljali širjenje intenzivnih nasadov jabolk in jagodičja v njegovi neposredni bližini.

Dolina Vinschgau, kjer leži vas z nekaj več kot pet tisoč prebivalci, in celotna Južna Tirolska, sicer od nekdaj živita od sadjarstva in vinogradništva, pove predstavnik italijanske veje nevladne organizacije PAN Europe Koen Hertogen. Toda z zgraditvijo namakalnega sistema, financiranega iz regionalnega proračuna, pred sedmimi leti so se sadovnjaki razširili tudi na območja, kjer jih prej ni bilo. V sadjarstvo so s pomočjo kmetijskih subvencij preusmerili kmetje iz Malsa in sosednjih vasi, ki so bili prej živinorejci.

Sadjarji so nasade obilno škropili, veter, ki v teh krajih nikoli ne poneha, pa je pesticide raznašal naokoli. Starše je skrbelo, ker so njihovi otroci mimo sadovnjakov hodili v šolo in se igrali na šolskem dvorišču v njihovi neposredni bližini. Dve ekološki kmetiji sta prenehali delovati, ker so bili njuni pridelki in travniki, na katerih se je pasla živina, onesnaženi s pesticidi.

Širjenje sadovnjakov so pozorno spremljali tudi okoljevarstveniki iz Vinschgaua. Na analizo so poslali vzorec sena iz travnika ob osnovni šoli v vasi Tartsch, ki je prav tako zgolj nekaj metrov oddaljena od intenzivnega nasada jablan. Vseboval je znatne količine ostankov devetih aktivnih sestavin iz pesticidov, ki jih uporabljajo sadjarji. Toksikologa z univerze v Oldenburgu in Kielu sta potrdila potencialno nevarnost za zdravje ob stiku pesticidnega pršiča s kožo. Posebej sta izpostavila nevarnost nekaterih pesticidov na delovanje živčevja in razvoj zarodka.

Zmaga neposredne demokracije

Lokalne oblasti so zaskrbljenost prebivalcev in opozorila strokovnjakov označile za neutemeljene in zavajajoče. Takšen odziv ni presenetljiv, saj je politik, odgovoren za razvoj kmetijstva v regiji, eden največjih pridelovalcev jabolk na Južnem Tirolskem, omeni Hertogen. Okoljevarstvena skupina iz Vinschgaua je leta 2012 med prebivalci Malsa opravila javnomnenjsko anketo, ki je pokazala, da jih večina nasprotuje intenzivnemu sadjarstvu in je naklonjena prepovedi nevarnih pesticidov. To je bilo znamenje za začetek priprav na referendum.

Vzporedno s prizadevanji njenega promocijskega odbora so se v organizacijo referenduma vključili predstavniki gibanja za neposredno demokracijo na Južnem Tirolskem, brez katerih po mnenju Hertogena tega ne bi mogli izpeljati. V kampanji so sodelovale tudi druge lokalne nevladne organizacije, zdravniki, veterinarji, farmacevti, biologi ...

Referenduma se je udeležilo 69 odstotkov vaščanov, od teh je 75 odstotkov pritrdilo vprašanju, ali se strinjajo z vključitvijo amandmaja, ki prepoveduje uporabo zdravju in okolju škodljivih pesticidov na javnih in zasebnih površinah ter nalaga nadomestitev z okolju prijaznejšimi sredstvi za zaščito rastlin, v zakonodajo Malsa. Mestni svet je amandma že vključil v zakonodajo, kmalu bo oblikoval še delovne skupine, ki bodo sadjarjem nudile podporo – tudi finančno – pri preusmeritvi v ekološko pridelavo v naslednjih treh letih ter iskale dodatne priložnosti razvoja turizma v regiji.

Toda uresničitev referendumske odločitve bo tek na dolge proge, se zaveda Hertogen. Sadjarji so namreč zavrnili zahtevo po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Vztrajajo, da jim nihče ne more prepovedati uporabe pesticidov, ki so odobreni po vsej Evropi, in da škropijo po načelih dobre kmetijske prakse.

Hertogen se s tem ne strinja. »Evropska pesticidna zakonodaja mestom in vasem omogoča prepoved določenega pesticida, tudi če ga zakonodaja dovoljuje. V Rotterdamu so v mestnih parkih prepovedali uporabo herbicida glifosata.« Izvajanje dobre kmetijske prakse pri uporabi pesticidov pa v Vinschgauu po njegovem sploh ni mogoče, saj ni dneva, ko ne bi pihalo; škropljenje pa je dovoljeno le v brezvetrju. »Razumemo, da se je težko preusmeriti, kmetje pa morajo razumeti, da niso lastniki okolja. Okolje nima gospodarja, uporabljamo pa ga vsi. S svojimi praksami škodujejo vodam, čebelam, ljudem in ekološkim pridelovalcem. Uveljavitev referendumske odločitve bomo očitno morali izbojevati na sodišču.«

Izkušnja iz Malsa je spodbudila prebivalce sosednjih vasi, ki se spopadajo z enakimi težavami, k pripravam na referendume. Vendar bo tam, kjer so župani ali drugi lokalni veljaki tudi sami sadjarji, težko spremeniti zakonodajo tako, da bi jih omogočila, se zaveda Hertogen.

Napredni Francozi

Tudi drugje v Evropi narašča zaskrbljenost zaradi škodljivosti pesticidov; za kmetijstvom so mesta njihov drugi največji porabnik. Posebej velika je ozaveščenost v Franciji, kjer jo številne nevladne organizacije širijo že več kot 50 let, pove predsednik PAN Europe François Veillerette. Gibanje za pravice in spoštovanje prihodnjih generacij (MDRGF) od leta 2006 po vsej državi organizira Teden brez pesticidov, ki prebivalce seznanja z zdravstvenimi in okoljskimi tveganji uporabe pesticidov in okolju prijaznejših alternativah.

Pri organizaciji Générations Futures pa so zasnovali kampanjo Mesta in vasi brez pesticidov, s katero pozivajo k omejitvi ali ukinitvi pesticidov na javnih površinah, pove Veillerette, ki je tudi njen predstavnik za stike z javnostmi. Od 870 registriranih mest je skoraj tretjina (293) pesticide popolnoma nehala uporabljati. Tretjina (336) jih uporablja le še na nekaterih površinah, na primer športnih igriščih in pokopališčih. 224 jih bo zmanjšalo porabo, 17 mest pa pesticide še vedno uporablja.

Francoski senat je izglasoval predlog zakona, ki prepoveduje uporabo pesticidov na vrtičkarskih površinah, v mestnih parkih in drugih javnih zelenih površinah do leta 2020. Francoska okoljska ministrica Segolene Royal se celo zavzema za to, da bi zakon začel veljati že leta 2016. »Nekateri župani mu niso naklonjeni, ker predvideva prekratko prehodno obdobje,« komentira Veillerette.

Zelena prestolnica s pesticidi

Mesta, ki bodo kandidirala za zeleno prestolnico Evrope leta 2017, bodo žiriji evropske komisije prvič morala posredovati tudi podatke o ukrepih na področju izboljševanja kakovosti vode ter zmanjševanja uporabe pesticidov na javnih površinah in zaščitenih območjih, še vedno pa jim ne bo treba odgovarjati, kakšno hrano jedo njihovi prebivalci.

Copenhagen, aktualna zelena evropska prestolnica, je že leta 1997 prepovedal uporabo pesticidov na javnih mestnih površinah. Radovedni smo bili, kje in koliko pesticidov porabijo na javnih površinah v Ljubljani, ki bo ta naziv nosila leta 2016. Z oddelka za varstvo okolja so sporočili, da pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst (ambrozija, japonski dresnik in zlata rozga) ne uporabljajo kemičnih sredstev, temveč le okolju prijazne prijeme. Ambrozijo ročno pulijo in odvažajo na sežig v podjetje Koto, ostale »invazivke« pa kosijo in prekrivajo s folijo, ki preprečuje rast.

Park Tivoli leži na širšem vodovarstvenem območju, kjer se na javnih površinah za zatiranje škodljivih organizmov lahko uporabljajo le nekemične metode. Uporaba kemičnih metod je dovoljena le, če jih predpiše kmetijski minister, vendar v nobenem primeru ne na otroških in šolskih igriščih. Ker predpis še ni pripravljen, kemične pesticide v paku uporabljajo le na peščenih površinah, na primer sprehajalnih poteh.

Javno podjetje Snaga pesticide uporablja v okviru rednih vzdrževalnih del, in sicer predvsem herbicide za zatiranje plevelov na peščenih površinah (park Tivoli, Levstikov trg, Masarykova ulica, Tabor, Vegova ulica, Mirje, Zoisova ulica). Pršijo jih s škropilnico, ki je »prirejena tako, da poškropi le posamezno rastlino, in ne širšega območja rastišča«. Zaradi »napredne tehnologije škropljenja« tako »porabijo le 30 litrov herbicida« na leto.