Tiskane izdaje
Ljubljana – V tej sicer zelo mili zimi so poročila o preveč onesnaženem zraku v slovenskih mestih nadpovprečno pogosta, zdravstvene organizacije predlagajo celo zadrževanje v zaprtih prostorih. V Umanoteri menijo, da je v prometu mogoče marsikaj urediti.
Pozimi se cestnemu prometu, ki k povišanim koncentracijam onesnaževal prispeva največ, ob neugodnih vremenskih razmerah pridružijo še izpusti iz kurilnih naprav. Nevidni prašni delci v zraku, ki ga dihamo, so tihi in nevidni morilci. Epidemiološke študije kažejo na povezavo med izpostavljenostjo PM10 in povečano stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal. Najbolj izpostavljeni so prebivalci urbanih središč, kjer je promet postal resna grožnja za okolje in kakovost življenja. »Kot glavno orodje za zmanjšanje škodljivih vplivov prometa se v Evropi uveljavlja celostno prometno načrtovanje,« pravijo v Umanoteri.
Zato so med dobre prakse, ki jih predstavljajo v okviru projekta Slovenija znižuje CO2, uvrstili ukrepe dveh občin, ki sta v Sloveniji orali ledino. Prva je preureditev ljutomerske soseske Juršovka v območje umirjenega prometa, druga pa ozelenitev voznega parka uprave Mestne občine Ljubljana. Kot obetaven vzvod za povečanje števila slovenskih občin s celostnimi prometnimi strategijami pa Umanotera sprejema predstavljen program za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah in regijah, ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo.
Vzor za državo in regijo
Občina Ljutomer je ureditev soseske Juršovka v območje do človeka in okolja bolj prijaznega prometa načrtovala že v svoji prometni strategiji, s katero se je uvrstila med tri najboljše celostne prometne strategije v EU za leto 2013. Nujen del je bil vključevanje prebivalcev soseske v odločitve. Osnova prometne preureditve Juršovke je znižanje hitrosti motornega prometa na vseh ulicah na 30 km/h ali manj ter vzpostavitev varnega okolja za pešce in kolesarje. Tako so pridobili več zelenih otokov, ki so na stranskih ulicah opremljeni z otroškimi igrali in klopmi. Občina ima ambicijo, da preureditev Juršovke postane vzor prihodnjim ureditvam stanovanjskih območij v Sloveniji in tem delu Evrope.
Mestna občina Ljubljana je prometno politiko sprejela leta 2012. »To, da se Ljubljana spreminja v mesto, kjer imajo prednost sredstva javnega prevoza, pešci in kolesarji, je bil eden od poglavitnih adutov v potegovanju za naziv Zelena prestolnica Evrope. Ljubljana je tudi dvakratna nagrajenka za najboljšo izvedbo Evropskega tedna mobilnosti. K zmanjšanju škodljivih vplivov prometa, predvsem izpustov toplogrednih plinov, pa prispevata tudi prenova in ozelenitev občinskega službenega voznega parka. Vozila občine, Javnega holdinga Ljubljana ter javnih podjetij na bencinski in dizelski pogon so precej nadomestila vozila na metan in LPG ter električna vozila.
Ključ so uresničljivi cilji
Resnične spremembe v kakovosti življenja občanov dosegajo občine, ki so si zastavile konkretne in uresničljive cilje. Ministrstvo za infrastrukturo je v operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike do 2020 tako uvrstilo ukrepe trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo celostnih prometnih strategij občin, za kar so v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost tudi izobrazili 70 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja ter komuniciranja z javnostmi. Na razpis je prispelo 88 vlog, od tega je bilo izbranih 65 občin, ki bodo prejele kohezijska sredstva za izdelavo strategij ter izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v mestih, boljšo povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanje prometnih zastojev, izboljšanje kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanje prometne varnosti.
