Mestna središča se odpirajo za ljudi

Po sodbi nemškega sodišča lahko mesta uvedejo ukrepe za čist zrak, vključno s prepovedjo dizlov.
Objavljeno
27. februar 2018 16.53
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Države, z izjemo Norveške, še nimajo velikopoteznih načrtov z omejevanjem dizelskih ali bencinskih avtomobilov, drugače pa je z mesti, ki imajo težave z onesnaženim zrakom, zaradi česar na leto prezgodaj umre tri milijone ljudi, več milijonov, zlasti otrok, pa zboli. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetu devet od desetih ljudi živi na območjih, kjer onesnaženost zraka presega omejitve. Poleg tega so v mnogih mestih poti z avtom daljše kot s kolesom. »Avti v gostih mestnih središčih so kot ogromna jedilna miza v garsonjeri,« pravijo okoljevarstveniki.

Avtomobili zavzemajo ogromno prostora. Foto: Borut Tavčar/Delo

Okoljevarstvene organizacije tudi za norveški cilj za prepoved avtomobilov na dizel in bencin do leta 2025 pravijo, da se v luči 457.000 prezgodnjih smrti na leto v Evropi zdi preveč oddaljen. Tudi v Londonu bodo dizle prepovedali 2025, ob tem pa preusmerili naložbe s cest v trajnostni prevoz. Že danes voznikom dizelskih avtomobilov zaračunavajo 12,50 funta za vstop v mesto v prometnih konicah. V Veliki Britaniji dizelski avtomobili in kombiji izpustijo več kot polovico dušikovega oksida. Prodaja novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in kombijev, tudi hibridov, bo v Veliki Britaniji prepovedana od leta 2040.

Onesnaženje ni pravica

»Onesnaževanje zraka drugim ni človekova pravica,« pravijo v Københavnu. V Oxfordu tudi zato načrtujejo ničemisijsko mestno jedro do 2035. Zavest se širi tudi v druge dele sveta. V kitajskem Čengduju bodo povezali peščeve površine, da bo v mestu preprosteje hoditi kot voziti. Že leta 2020 naj bi avtomobili imeli na voljo le polovico sedanjih cest. Površine brez avtomobilov bodo v zeleno mrežo povezali tudi v Hamburgu. Do 2035 bo ta mreža s parki, igrišči, športnimi območji in tudi pokopališči obsegala 40 odstotkov Hamburga.

V Freiburgu že imajo soseske brez avtov. Foto: Borut Tavčar/Delo

V kolumbijski Bogoti in Meksiko cityju onesnaženje odpravljajo z izmenjavo prepovedi za vožjo avtomobilom z lihimi in sodimi registrskimi številkami. Nekoč je to bil ukrep zaradi pomanjkanja goriv, danes je to ukrep za zmanjšanje porabe.

Zaradi preseganja omejitev onesnaženja zraka v mestih Nemčiji že precej časa s tožbami grozi tudi Evropska komisija. V Berlinu so zato leta 2008 uvedli nizkoemisijsko cono v središču mesta, veliko skoraj 55 kvadratnih kilometrov, kjer niso dovoljeni avtomobili, ki pretirano onesnažujejo. Na tem območju živi tretjina Berlinčanov. Napovedali so tudi gradnjo ducata kolesarskih avtocest, ki bodo široke vsaj štiri metre in fizično ločene od avtomobilov.

Nemška mesta morajo zmanjšati onesnaženost. Foto: Borut Tavčar/Delo

Slovenija v prometni resoluciji povzema evropsko belo knjigo. Ta predvideva prepolovitev števila avtov na nafto v mestih do 2030 in njihovo odpravo do 2050.

Mesta v boj z onesnaženostjo

Pariz

V 2,2 milijonskem franconskem glavnem mestu so predvideli prepoved vseh dizelskih avtomobilov in kombijev na cestah mesta do 2025, do leta 2030 pa še bencinskih, kar je deset let pred francoskim ciljem. V Parizu so v boju proti onesnaženju zraka že uvedli dneve brez avtomobilov, območja brez avtomobilov in kazni za voznike avtomobilov, starejših od 20 let. Na dnevu brez avtomobila 1. oktobra lani, so izmerili za četrtino manj dušikovih oksidov, hrup pa se je zmanjšal za petino. Cilj mestnih oblasti je ponovno zavzetje javnih prostorov za kolesarje, pešce in vozila, ki ne onesnažujejo zraka. V načrtu do 2020 je tako podvojitev dolžine kolesarskih stez in rezervacija več cest zgolj za električne avtomobile.

Oslo

V norveškem glavnem mestu, ki ima 650.000 prebivalcev z najvišjo kakovostjo življenja, so imeli v načrtu prepoved vseh avtov v središču mesta do 2019, lani pa se je mestni svet odločil, da bo voznikom avtomobilov le zagrenil življenje s krčenjem cest in števila parkirnih prostorov. Norveška sicer načrtuje prepoved vseh bencinskih in dizelskih avtomobilov do 2025. V Oslu bodo zelo povečali naložbe v javni promet in zamenjali dobrih 21 kilometrov avtomobilskih cest s kolesarskimi stezami.

Taki prizori bodo čedalje bolj redki tudi pri nas. Foto Borut Tavčar/Delo

Madrid

Glavno špansko mesto ima 3,3 milijona prebivalcev, dizelski avtomobili pa ne bodo smeli v središče od leta 2025. Že do leta 2020 bodo prepovedali vse avtomobile v ožjem središču na dobrih dveh milijonih kvadratnih metrov in spremenili 24 najbolj prometnih ulic v območja za pešce. Kršilci bodo plačali najmanj 100 evrov kazni, parkiranje za avte, ki najbolj onesnažujejo, pa bo precej dražje.

København

Več kot polovica od 1,3 milijona prebivalcev danskega glavnega mesta v službo ali po opravkih kolesari. Imajo namreč 320 kilometrov kolesarskih poti in enega najmanjših deležev lastnikov avtomobilov. Najnovejši načrt je gradnja kolesarskih avtocest, ki bodo vodile v predmestja. Prvo od 28 načrtovanih avtocest za kolesarje so odprli leta 2014, konec tega leta bodo odprli še zadnjih 11. Mesto se je zavezalo, da bo do leta 2025 ogljično nevtralno.

Rešitev je v souporabi, če je le mogoče, brez emisij. Foto: Borut Tavčar/Delo