Tiskane izdaje
Ljubljana – Na tretjem Urbanem forumu so mestne občine izrazile veliko pripomb na delo vlade, od premalo komuniciranja, do obremenjujočih predpisov in omejevanja zadolževanja. Vlada pa vidi mesta kot laboratorije novih praks.
»Na ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da imajo mesta izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo podporo svojemu zaledju, se povezujejo v partnerstva na različnih ravneh in so obenem tudi centri razvoja,« je poudarila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Temu so namenjena tudi štiri strateško razvojno inovacijska partnerstva (SRIP), ki naj bi pripravila akcijske načrte delovanja v smeri krožnega gospodarstva do 15. aprila. Na MOP mesta vidijo kot laboratorije za preizkus rešitev, ki bi jih lahko potem prodajali tudi v tujino.
Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je povedal, da vlada močno podpira prehod v zeleno gospodarstvo oziroma krožni model gospodarjenja. Svetovni gospodarski forum (WEF) je Slovenijo povabil v globalno iniciativo, ki vzpostavlja celinska stičišča (hube) za krožno gospodarstvo. Slovenija z Nizozemsko in Finsko sodeluje pri vzpostavitvi stičišča na evropski ravni.
Martin Pečar iz Instituta Jožef Stefan usklajuje SRIP za pametna mesta in skupnosti. »Trenutno imamo okoli 130 članov - v glavnem podjetja in nekaj raziskovalnih organizacij, želimo pa si še večjo vključenost mest,« je povedal Pečar, saj so cilj partnerstva prebojne rešitve. SRIP ima tudi mandat stične točke med industrijo, državo in mesti.
Na slišijo se še
Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana, razume, da je slovenska politika zelo poudarila zeleno gospodarstvo, a upa, da to ne pomeni tega, da na zeleno polje postavimo novo tovarno. »V Sloveniji moramo skoncentrirati razvoj v večje centre, ne moremo več enakomerno razvijati vseh 212 občin,« je prepričan Gajšek. Dodaja, da so mestne občine pripravljene prevzeti odgovornost za to, projekti so pripravljeni.
Opozoril je še, da je Slovenija na petih prometnih koridorjih, zato bi bilo treba v Ljubljani postaviti ekonomsko vozlišče. Sibil Svilan, predsednik uprave SID Banke, je menil, da bi bilo za preprostejše črpanje evropskega denarja manjše projekte treba povezati v enega velikega. Tako je predlagal projekt logističnega vozlišča Slovenija, ki bi povezoval ureditve od Kopra, prek Ljubljane do Maribora.
»Slovenske občine smo med najmanj zadolženimi v Evropi,« je poudaril Andrej Fištravec, župan mestne občine Maribor. Kot primer je omenil, da ima MOM le 80 milijonov evrov dolgov, Gradec pa 1,2 milijarde evrov. »Če se občinam ne bo dovoljeno dodatno zadolževati, ne bo razvoja«, je prepričan. Dodal je, da vlada sprejema nefunkcionalna pravila, občinam se tako ne izplača niti nobeno javno zasebno partnerstvo. S sprostitvijo zadolževanja za projekte, pri katerih se denar vrača s prihranki, bi lahko zagnali velik cikel razvoja na lokalni ravni, se je strinjalo več županov. V Kranju že uspešno deluje financiranje energetske prenove stavb z energetskimi prihranki. V Ljubljani so tako pogodbo s Petrolom in GGE podpisali v četrtek.
Manjka znanje sodelovanja
Težava v več mestih pa je, da v opuščene poslovne cone ne morejo povabiti novih podjetij. Ne morejo jim dati zemljišč, ne smejo pa niti znižati nadomestila z uporabo zemljišča niti komunalnega prispevka. V Mariboru industrijske cone zasedajo kar 40 odstotkov mesta.
V Sloveniji sicer najbolj manjka znanje sodelovanja, to bi morali učiti že od vrtca naprej, so se strinjali vsi. Pri tem bi lahko tudi ugotovili, da imajo v Murski Soboti kompostarno, katere kompost je primeren za ekološko kmetovanje, vendar ga kmetijski svetovalci ne dovolijo uporabljati na kmetijskih površinah. Očitek državi je tudi bil, da je spodbujala postavitev bioplinarn, ki so večinoma končale na slabi banki, o geotermalni energiji, na kateri sedijo, pa nihče ni hotel nič slišati.
Občine imajo sicer več projektov ravnanja z odpadki, pri čemer prevoz v Avstrijo na sežig ni primerna rešitev. Več je tudi projektov za uporabo očiščene odpadne vode in za zmanjšanje uzurpacije prostora z avtomobilsko pločevino.
