Tiskane izdaje
Ljubljana – Spodbujanje povezav podjetij, energijska učinkovitost, lesna veriga in drugo imajo podporo v strategiji pametne specializacije, zdaj je treba vsebine uskladiti še s programom prehoda v zeleno gospodarstvo. Razpisi bodo zunaj januarja ali februarja.
Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z drugimi resorji in deležniki letos začelo prvi proces povezovanja. Nastal je okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada potrdila pred dvema tednoma. »V Sloveniji imamo na področju prehoda v zeleno gospodarstvo marsikje res dobre in uspešne ukrepe s pravimi cilji, smo pa še šibki v doseganju skupnih, sinergijskih učinkov, v medsektorskem povezovanju in izvajanju,« je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj.
Ključna vsebinska področja so po njenih besedah trajnostno upravljanje z viri (odpadki, prostor, voda, zavarovana območja in les), zelena rast gospodarstva, spodbujanje zaposlovanja na zelenih delovnih mestih, spodbujanje povpraševanja po zelenih izdelkih in storitvah, zeleno javnega naročanja, zelena proračunska reforma, trajnostni urbani razvoj, zlasti je poudarek na gradbeništvu in mobilnosti, izobraževanje in usposabljanje, tudi valilnica idej, zgled javne uprave (sanacija stavb, preprečevanje odpadkov) ter zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu. »Do konca leta bomo pripravili spletni portal s podatki o dobrih praksah, te želimo podpreti,« je napovedala Bogatajeva.
50 milijonov za les
Na vprašanje Dela, kakšne spremembe proračuna lahko pričakujemo, je Bogatajeva odgovorila, da je zdaj še težko opredeliti, koliko denarja je namenjenega za zeleno gospodarstvo, saj so »sredstva razporejena zelo sektorsko«. »Naš namen je finančne in kadrovske vire v prihodnje bolje povezati in usmerjati,« je dodala. Eden od ciljev pa je tudi vključiti javnost. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je povedal, da bo denarja za spodbujanje zelene rasti gospodarstva precej, tudi evropskega. Tako bo 461 milijonov evrov namenjenih za raziskave, razvoj in inovacije, od tega na področju konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij 90 milijonov, 50 milijonov pa na direktoratu za lesarstvo oziroma za spodbujanje verige pridobivanja in rabe lesa. Med prednostnimi področji bo tudi razvoj trajnostnega turizma. Nekaj sredstev bo tudi nepovratnih, prve razpise na tem področju pa je napovedal za januar ali februar.
Cantarutti je še dodal, da so vsebine programov prilagojene slovenski strategiji pametne specializacije, v prihodnjih dveh mesecih bodo dodali še zelene prilagoditve. Programe na ministrstvu osmišljajo v sodelovanju z drugimi ministrstvi, še bolj pa s podjetji.
Več hrane z manj viri
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je opozorila, da njihovo ministrstvo upravlja 90 odstotkov slovenskega ozemlja, 30 odstotkov je kmetijskih zemljišč, 60 odstotkov pa gozdov. Njihov resor ima v novi finančni perspektivi na voljo dve milijardi evrov, od tega 1,1 milijarde na programu razvoja podeželja in 900.000 evrov za neposredna plačila. Glavno globalno vprašanje je, kako prehraniti čedalje več ljudi, a z manjšo porabo virov in z ohranjanjem okolja.
Za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe so v programu razvoja podeželja namenili 260 milijonov evrov, ta program pa bodo še okrepili. Gre za ohranjanje biotske raznovrstnosti, življenjskih okolij in vodnih virov ter za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. V letošnjem letu se je v te ukrepe vključilo 5800 kmetijskih gospodarstev na neto površinah 85.800 hektarjev, ki bodo iz proračuna dobila 26 milijonov evrov. V ekološkem kmetijstvu je 3100 kmetij s 40.000 hektarjev površin. Letos bodo te kmetije dobile 8,8 milijona evrov. Za naravne in druge omejitve bo letos predvidoma 41,5 milijona evrov izplačil, vključenih pa je 47.000 kmetij.
Po mnenju Tanje Strniša so za prihodnost ključne kratke prehranske verige, tako nastane manj odpadkov in emisij, poleg tega lahko porabnik nadzira kmetijsko pridelavo. Povečati bo treba tudi delež lokalne hrane v javnih zavodih. Opozorila pa je, da že tako skromnim slovenskim kmetijskih zemljiščem grozi tako pozidava kot zaraščanje, zato ministrstvo opušča vse subvencije, ki niso povezane s pridelavo hrane, od biplinarn, sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih, do pridelave lesa na njivah.
Široka delovna skupina
Za spremljanje in nadgradnjo okvirnega programa prehoda v zeleno gospodarstvo bo zadolžena medresorska delovna skupina, ki bo sodelovala tudi z občinami, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami in univerzami. Prvič se bo ta skupina sestala konec meseca. Vanjo so sicer vključena ministrstva za okolje in prostor, za gospodarski razvoj in tehnologijo, za finance, za izobraževanje, znanost in šport, za javno upravo, za infrastrukturo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
