Tiskane izdaje
Ljubljana – V Ekoskladu so uresničili napoved, da ne bodo ponavljali propadlega razpisa za koordinatorja energijske svetovalne mreže Ensvet in da bodo to mrežo vodili iz sklada. Ta je ob sklenitvi novih pogodb tudi plačal svetovalcem za lani opravljeno delo.
»Ker so sredstva za delovanje mreže Ensvet zagotovljena na podlagi energetskega zakona in na njegovi podlagi sprejete uredbe o zagotavljanju prihrankov energije, je Eko sklad z energetskimi svetovalci sklenil pogodbe, na podlagi katerih so bila izvršena plačila za opravljeno svetovanje leta 2015. Eko sklad bo v prihodnje hkrati koordinator mreže in bo sam vodil delovanje občinskih svetovalnih pisarn mreže in vanjo vključenih energetskih svetovalcev,« pravijo v Eko skladu.
V 55 Ensvetovih pisarnah dela več kot 60 neodvisnih energetskih svetovalcev. Letos je predvideno usposabljanje še novih energetskih svetovalcev. Prav zato je predvideno tudi letno povečanje števila nasvetov, saj je povprečno število nasvetov zadnjih treh let 5715.
Prednost daljinskim sistemom
Na vprašanje, ali so ugotovitve, da je neustrezno kurjenje lesa v Sloveniji prvi vir delcev v zraku, kaj spremenile njihovo politiko spodbud, v Eko skladu odgovarjajo, da ne spodbujajo kurjenja lesa, temveč naložbe v sodobne in učinkovite kurilne naprave, tudi na lesno biomaso, z velikimi izkoristki in nizkimi emisijami ogljikovega monoksida in prašnih delcev.
»Politika Eko sklada leta 2016 bo še bolj usmerjena v spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti z večjimi spodbudami za celovite obnove stanovanjskih stavb pa tudi s spodbujanjem občanov za priklop na obstoječe daljinsko ogrevanje. Kjer daljinskega ogrevanja ni, z dodeljevanjem nepovratnega denarja spodbujamo naložbe v učinkovite toplotne črpalke in kurilne naprave na lesno biomaso z nizkimi emisijami,« pravijo v Eko skladu.
Dodajajo, da je nepovratna finančna spodbuda za kurilno napravo na lesno biomaso lahko dodeljena le na območjih degradiranih devetih občin, kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja, denimo daljinsko ogrevanje ali omrežje plina.
Toplotne črpalke za prihranek
»Posojilo za naložbo vgradnje toplotne črpalke na degradiranih območjih Mestnih občin Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto, Murska Sobota ter zasavskih občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, za katere so sprejeti odloki o načrtu za kakovost zraka, ne more biti dodeljeno, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drugi prednostni način ogrevanja,« še odgovarjajo v Eko skladu zagovornikom toplotnih črpalk, ki se sprašujejo, kaj bolj primernega lahko ponudi načrt za kakovost zraka.
Toplotne črpalke zmanjšujejo porabo primarne energije za 20 do 49 odstotkov, povečajo količino končne energije za 67 do 79 odstotkov, zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida za 49 do 68 odstotkov in povečajo delež obnovljivih virov za 65 do 78 odstotkov. V Sloveniji velja ocena, da ima vgrajene toplotne črpalke 11,7 odstotka stanovanj, ocenjena vrednost prihrankov pa znaša 642 milijonov evrov. V Švici toplotne črpalke pokrivajo več kot 75 odstotkov porabe toplote v gospodinjstvih.
Zagovorniki toplotnih črpalk še pravijo, da takšen razvoj pri nas ne bi obremenil električnega omrežja, poraba bi bila celo manjša, saj bi gospodinjstva porabila štirikrat manj elektrike za napajanje bojlerjev in tudi za ogrevanje in hlajenje prostorov s klimatskimi napravami.
