Na dan porabimo 45 kilogramov naravnih virov

Ljubljana – Ljudje ustvarimo vsak dan več odpadkov. Vsak od nas jih na leto zavrže več kot 400 kilogramov, v črnih zabojnikih in na odlagališčih pa pustimo več kot deset kilogramov stvari, ki so še uporabne.

Potrošnja izdelkov (skupaj z njihovo izdelavo, prevozom in distribucijo) prispeva polovico izpustov, ki povzročajo podnebne spremembe. Ti izdelki pa, če jih ne preusmerimo v sheme ponovne uporabe, končajo med odpadki. Ker je tega vse več, to pomeni več obremenitve za lokalne oblasti, ki skrbijo za upravljanje odpadkov.

V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot dve milijardi ton odpadkov, v Sloveniji več kot štiri milijone ton. Zato si Evropska unija z različnimi ukrepi prizadeva spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov pri njihovem viru.

Ena najprepoznavnejših ozaveščevalnih akcij na tem področju je Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki ga od leta 2009 organizira evropska komisija s podporo programa Life+. Akcija je pritegnila 28 držav, v katerih izvedejo več kot 25.000 komunikacijskih ukrepov. Poleg tega vzpostavlja mrežo javnih in zasebnih akterjev, ki delujejo na področju preprečevanja odpadkov.

Delimo, izposodimo, ponovno uporabljajmo stvari

Tema letošnjega tedna zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal med 21. in 29. novembrom, je dematerializacija. Osredotočena bo na to, kako ravnati, da odpadkov sploh ne bi proizvedli oziroma da bi jih proizvedli čim manj. V praksi to pomeni, da poskušamo produkt zamenjati s storitvijo, si stvari delimo ali izposodimo, ponovno uporabljamo in skušamo uporabljati čim bolj trajnostno naravnane materiale. Tako si lahko avtomobil delimo še z drugimi družinskimi člani ali prijatelji, pri domačih popravilih si orodje izposodimo od sosedov ali prijateljev, namesto da bi kupovali svoje, namesto CD-jev glasbo kupimo v digitalni obliki na spletu itd.

Spodbuja prehod v krožno gospodarstvo

Dematerializacija združuje ključne elemente prednostnega ravnanja z odpadki – preprečevanje, ločevanje in ponovno ter odgovorno uporabo – kot jih spodbuja EU. Zato ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju učinkovitejše rabe virov in prehodu v krožno gospodarstvo.

V Evropi so številni primeri dobre prakse na nacionalni in lokalni ravni. Zgled so predvsem Francija, Belgija, Španija, Nemčija, Danska in Portugalska. Tako se je na primer Francija že leta 2013 usmerila v krožno gospodarstvo in pripravila strategijo z ustreznimi cilji ter ukrepi. Ustanovila je tudi Inštitut za krožno gospodarstvo, ki povezuje različne deležnike in podpira izmenjavo dobrih praks, ozaveščanja ter raziskav in razvoja. V Nemčiji so sprejeli zakonodajo, ki podpira krožno gospodarstvo in takšno ravnanje z odpadki, ki omogoča zapiranje snovnih krogov. V Belgiji (Flandriji) so razvili program, s katerim spodbujajo trajnostno ravnanje z viri in uresničujejo prehod v krožno gospodarstvo. Program vključuje vlado, podjetja, izobraževalne institucije in predstavnike civilne družbe.

Več iz manj

Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov se lahko pridružijo vse akcije, ki prebivalce ozaveščajo, kako ravnati, da bomo naredili več iz manj. Najboljše se bodo potegovale tudi za nagrado European Week of Waste Reduction Awards, ki jo evropska komisija podeljuje za najbolj inovativne pristope k preprečevanju odpadkov.

V Sloveniji je koordinatorica aktivnosti v sklopu ETZO Zbornica komunalnega gospodarstva. V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bo organizirala praktični prikaz, na katerem bodo komunalna podjetja, ki si prizadevajo spodbujati rabo virov in trajnostno naravnane prakse, po 15 občinah po Sloveniji pokazala, koliko naravnih virov porabimo in kje največ.

Po podatkih inštituta Sustainable Europe Research vsak od nas porabi približno 45 kilogramov naravnih virov na dan. Pri tem jih skoraj dve petini porabimo za tehnologijo, knjige in časopise (39 odstotkov), tretjino za infrastrukturo in gospodinjstvo (31 odstotkov), četrtino za hrano in pijačo (23 odstotkov) in slabo desetino za transport (sedem odstotkov).

Odpadek lahko dobi drugo življenje

Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji na osebo zavrgli več kot deset kilogramov še uporabnih stvari na leto. Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati itd. »Vse te stvari bi lahko komu služile še dolga leta, zato smo poleti v sklopu pobude Skupaj za boljšo družbo organizirali praktični prikaz tega, koliko še uporabnih stvari konča v različnih zabojnikih in na odlagališčih. S tem smo želeli prebivalce spodbuditi k razmisleku o lastnih nakupovalnih navadah, našem odnosu do stvari in virov ter k odgovornejši, bolj kritični in trajnostno naravnani potrošnji,« pravijo v zbornici.

Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da predmet v isti obliki uporabi kdo drug ali pa da z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Ponovna uporaba pomeni odnos do stvari, je miselnost in življenjska filozofija, ki jo lahko uresničimo v treh korakih: premisli, predelaj, ponovno uporabi. Že med nakupovanjem premislimo, ali izdelek resnično potrebujemo in ali lahko kupimo takšnega, ki ga bomo uporabili. Preden ga zavržemo, razmislimo, ali ga lahko kako drugače uporabimo, mu z manjšimi posegi spremenimo namembnost ali ga komu podarimo. Uporabljajmo izdelke za večkratno uporabo, kupujmo rabljene in predelane izdelke.