Tiskane izdaje
Gornja Radgona – Hortobagy je najstarejši in največji narodni park na Madžarskem. Upravlja 104.000 hektarov državne zemlje na območju puste na vzhodu države in je odličen primer prehoda od povsem državnega financiranja ob ustanovitvi pred 45 leti na skoraj popolno samofinanciranje.
Park Hortobagy le še desetino denarja prejema od države. Torej bi ga lahko glede iskanja možnosti financiranja postavili za vzor slovenskim parkom, ki se povečini financirajo iz državnega proračuna. Toda madžarska in slovenska zaščitena območja med sabo niso primerljiva, saj so na Madžarskem zemljišča vseh nacionalnih parkov v lasti države in v njihovem upravljanju, v Sloveniji pa so zemljišča v parkih večinoma v zasebni lasti, a lastniki z njimi ne morejo prosto razpolagati in gospodariti.
V parku Hortobagy kar 70.000 hektarov zemljišč dajejo v najem domačinom, ki tam na tradicionalni način pasejo svojo živino in tako vzdržujejo tradicionalno kulturno krajino travnate puste in vlažnih travnikov. Čeprav so najemnine zaradi omejitev bistveno nižje od tržnih, z njimi uprava parka zagotavlja polovico denarja, ki ga potrebujejo za svoje delovanje in za plače 170 zaposlenih, pravi direktor parka Gabor Szilagyi, ki se je na radgonskem sejmu Agra udeležil madžarsko-slovenske okrogle mize o trajnostni proizvodnji in zelenih storitvah v naravnih parkih.
Prvo je varovanje krajine
Drug pomemben vir financiranja parka Hortobagy je lastna obdelava zemljišč oziroma tradicionalna paša lastnih čred tradicionalnih pasem živine in konjev na približno 5000 hektarih površin znotraj parka. Za te površine dobivajo tudi evropske kmetijske subvencije, del prihodkov pa prinaša tudi meso živali, ki jih redijo, in tradicionalni izdelki iz mesa.
Parku Škocjanske jame turizem prinese več denarja kot drugim parkom. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Več kot desetino potrebnega denarja pa jim prinaša turizem, ki se čedalje bolj razvija. V zadnjih letih park na leto obišče približno 300.000 obiskovalcev, ki jih s turistično zanimivimi prikazi in območji, ne s prepovedmi, odvračajo od najstrožje zavarovanih delov parka. Po besedah Szilagyija število obiskovalcev in delež prihodkov od turistične dejavnosti iz leta v leto naraščata. Ker je njihova osnovna naloga vendarle varovanje narave in tradicionalne kulturne krajine, ima ta rast seveda zgornjo mejo, zato nameravajo obiskovalce bolj usmerjati v dele parka z manj strogim varovalnim režimom. Nadaljnjega širjenja lastne dejavnosti z morebitnimi posteljnimi zmogljivostmi ali kulinarično in gostinsko ponudbo pa uprava parka ne načrtuje.
Ljudje morajo živeti s parkom
»Dodatno ponudbo prepuščamo lokalnemu prebivalstvu in ponudnikom, saj je naše poslanstvo tudi skrb za ljudi na območju parka. Ker si naše naravne privlačnosti in tradicionalne dejavnosti prihaja ogledovat vedno več turistov, se tudi gostinska, kulinarična in ponudba prenočišč hitro razvija. Mi s svojo dejavnostjo tako posredno pomagamo razvijati tukajšnje kraje in odpirati nova delovna mesta, čeprav nam tega marsikdo noče priznati,« pravi direktor Szilagyi.
Podobno kot Hortobagy deluje tudi drugih devet madžarskih narodnih parkov. Skupaj ti parki upravljajo 300.000 hektarov zavarovanih območij v lasti države, v njih je zaposlenih več kot tisoč ljudi, vsako leto pa jih obišče poldrugi milijon turistov. »Trajnostno upravljanje s tako velikimi površinami je zahtevna naloga in zato vsi parki del površin pod posebnimi pogoji oddajajo lokalnim kmetom. Ti na njih predvsem pasejo živino na tradicionalen, ekstenziven način, in za to dobivajo tudi kmetijske subvencije. Za del površin pa poskrbimo sami s svojimi zaposlenimi, ki skrbijo za naše črede madžarskega sivega goveda in vodnih bivolov,« pojasnjuje vodja najmlajšega madžarskega narodnega parka Örseg Tibor Markovics.
V Sloveniji so zemljišča v zasebni lasti, skupni načrti pa oteženi. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Pomembna lastna dejavnost
Večina parkov si z lastno dejavnostjo zagotavlja vsaj polovico potrebnega denarja. Vodja narodnega parka Balaton - felvidek (Višavje ob Blatnem jezeru) Annamaria Kopek tako pravi, da iz državnega proračuna dobivajo tretjino potrebnega denarja, tretjino ga ustvarijo z lastno dejavnostjo, tretjino pa ga dobijo prek evropskih projektov, kar je pravzaprav tudi lastna dejavnost, saj morajo zanje pripraviti dovolj kakovostne projekte, da denar sploh dobijo.
Pri njih precejšen del lastnih prihodkov predstavljajo prihodki od turizma, saj se 56.000 hektarov parka razteza severno od Blatnega jezera, ki je eno najbolj turistično razvitih območij Madžarske. Zato so na območju parka zgradili že dvanajst centrov za obiskovalce, ki prinašajo prihodke od vstopnin. Na svojih pašnikih imajo tudi 300-glavo čredo vodnih bivolov in enako število glav madžarske sive govedi, zato del prihodkov ustvarijo z mesnimi izdelki.
Skupna blagovna znamka
Da bi pomagali prebivalcem območij parkov, ki so zaradi varstvenih režimov omejeni pri kmetovanju in drugih gospodarskih dejavnostih, so vsi narodni parki Madžarske uvedli skupno blagovno znamko tradicionalnih lokalnih obrtnih izdelkov in hrane. Blagovna znamka, ki jo za zdaj uporablja 160 ponudnikov za 260 izdelkov, naj bi pripomogla k večji prepoznavnosti izdelkov in k višji ceni.
V Sloveniji plačuje država
Cilji varovanja narave in kulturne krajine so v madžarskih in slovenskih zavarovanih območjih enaki, vendar so načini dela zaradi razlik v lastništvu zemljišč zelo različni, je na okrogli mizi na sejmu Agra povedal Peter Skoberne z ministrstva za okolje in prostor. Le petina edinega slovenskega narodnega parka, Triglavskega narodnega parka, je v državni lasti, še manjši so državni lastniški deleži v treh regijskih in sedmih krajinskih parkih. Krajinski park Goričko tako upravlja le okrog 40 hektarov državnih travnikov in pašnikov na Goričkem in nima lastne živine. Parku manjši del prihodkov prinašajo le vstopnine za grad na Goričkem, kjer imajo svoj sedež, nekaj pa tudi oddajanje postelj v gradu in turistično vodenje po gradu in po območju parka. Večinoma se Krajinski park Goričko tako financira iz državnega proračuna in evropskih projektov.
V Krajinskem parku Goričko imajo skupno znamko izdelkov. Foto Jože Pojbič/Delo
V posebnem položaju med slovenskimi zaščitenimi območji je le Park Škocjanske jame, ki lahko velik del dohodkov ustvari z vstopninami, saj upravlja naravno vrednoto z Unescovega seznama v državni lasti. Sicer pa slovenski parki opravljajo predvsem upravne, nadzorne in varstvene funkcije in so vez med prebivalci parka in državo. Zato se le malo ukvarjajo s samo trajnostno proizvodnjo in zelenimi storitvami. Nekateri parki, kot na primer KP Goričko, trženje tradicionalnih izdelkov, hrane in storitev spodbujajo s skupno blagovno znamko parka.
