Tiskane izdaje
Ljubljana – Močan podvodni hrup ob koridorjih ladij, sedimenti na dnu morja in obale, polne plastičnih odpadkov, ti pa plavajo tudi na gladini morja. Nove študije kažejo, da bo do leta 2050 kar 99 odstotkov morskih ptic v želodcih imelo kose plastike.
Z namenom opravljanja preliminarnih raziskav o prisotnosti morskih odpadkov, onesnaženosti morskega okolja s podvodnim hrupom ter prisotnosti morskih sesalcev in želv na območju srednjega Jadrana so že aprila, pred turistično sezono, organizirali in izvedli mednarodno raziskovalno odpravo, ekspedicijo Adriatix 2015. Sodelovali so slovenski in hrvaški raziskovalci, ki so zdaj obdelali in ovrednotili rezultate.
Glavna organizatorka in vodja ekspedicije je bila Andreja Palatinus z Inštituta za vode, vodja del pri izvedbi vzorčenja morskega sedimenta je bila Morska biološka postaja Piran, organizacijski vodja in vodja raziskave prisotnosti morskih sesalcev in želv je bil Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Strokovni vodja ekspedicije je prišel z Inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita, pri organizaciji in izvedbi vzorčenj pa je pomagalo Vseučilišče v Splitu. Raziskave so bile opravljene na jadrnici, tipa Elan Impresion 514.
Zbiranje vzorcev
Predvidena ruta plovbe je bila Biograd na Moru–Zadarski kanal–Susak–odprto morje–Biograd na Moru. Skupna dolžina opravljene poti je bila 796,36 kilometra. V povprečju so na dan prevozili 113 kilometrov. Ob tem so z mrežo manta, ki jo vlečejo ob jadrnici na gladini morja, zbrali 28 vzorcev, vzeli pa so tudi 22 vzorcev morskega sedimenta za analizo mikroplastike, opravili 17 opazovanj plavajočih odpadkov, devet opazovanj morskih sesalcev in ene želve in štiri analize odpadkov na obali.
Analiza vzorcev plavajočih mikrodelcev plastike je pokazala, da je bil najbolj onesnažen vzorec nabran v neposredni bližini otoka Jabuka. Koncentracije mikroplastike so bile na tem območju 14-krat višje od povprečne koncentracije drugih vzorcev. Najmanj mikroplastike so našli v vzorcu, nabranem v neposredni bližini otoka Ugljan, kjer je bila koncentracija delcev štirikrat manjša od povprečne koncentracije delcev v drugih vzorcih.
Plastika je povsod
Najgloblja točka, na kateri so z opremo še lahko vzeli vzorec morskega sedimenta, je bila 115 metrov. Vzorce so odvzeli z Van Veenovim grabilom. Vsi so vsebovali plastične delce, ki bi lahko bili z nadaljnjo kemijsko analizo potrjeni kot mikroplastika. Največ (in v vseh vzorcih) so našli transparentnih niti in delcev, sledili so barvne niti in delci, filmi pa so bili najdeni na samo nekaj lokacijah.
»S štetjem plavajočih odpadkov s plovila smo ugotovili, da je na povprečnem kvadratnem kilometru tega območja 176 odpadkov vseh vrst, največ je plastičnih vrečk in delcev vrečk oziroma mehke plastike, nerazpoznavnih delcev plastike v velikosti med 2,5 in 50 centimetri ter ovitkov oziroma embalaže,« pravi Andreja Palatinus z Inštituta za vode.
Devetkrat so raziskovalci lahko opazovali delfine, enkrat pa morsko želvo. Skupine delfinov so štele od dva do 40 morskih sesalcev. Vse večje skupine so vključevale tudi mladiče. Poleg velikih pliskavk so na poti do Jabuške kotline opazili navadne progaste delfine. Ti se ponavadi pojavljajo v južnem Jadranu. Analiza fotografij je pokazala, da med delfini, ki so jih srečali med ekspedicijo, ni bilo delfinov, ki so del populacije v severnem Jadranu, tudi v slovenskem morju.
V 15 minutah 11 kilogramov
Med ekspedicijo so izvedli tudi čistilno akcijo odpadkov na obali, na otoku Opat. Pet članov ekipe je čistilo plažo na otoku petnajst minut in pri tem zbralo enajst kilogramov plastičnih odpadkov.
Poleg čistilne akcije so opravili tudi tri vzorčenja odpadkov na obali z uporabo mobilne aplikacije, Marine LitterWatch. Na najbolj onesnaženi lokaciji (Sakarun) so nabrali 7415 kosov odpadkov na sto metrov. Med njimi je bilo daleč največ plastike. Po podatkih iz Slovenije je na sto dolžinskih metrih obale približno dvesto kosov odpadkov. Najpogostejši odpadki so plastični pokrovčki pijač, sledijo koščki stiropora, nato nerazpoznavni koščki plastike, mrežice za gojenje školjk, vatirane palčke, ribiške vrvi, obročki od pokrovčkov, slamice in plastične žličke.
Zamenjava za hrano
Ravno to najbolj ogroža morske ptice. Če ne bo odločnega ukrepanja, bo imelo do leta 2050 kar 99 odstotkov vseh morskih ptic v želodcih plastiko. Raziskava britanskih, ameriških in avstralskih raziskovalcev je prva svetovna analiza onesnaženosti oceanov s plastičnimi odpadki. Podatki raziskave kažejo, da ima že zdaj skoraj 60 odstotkov morskih ptic v želodcih plastiko in da je okoli 90 odstotkov morskih ptic jedlo plastične odpadke, saj so jih zamenjale za hrano. Najbolj nevarna je odpadna plastika v južnih morjih, kjer je živalski svet najbolj raznovrsten.
Raziskovalci opozarjajo, da se število ptic s plastiko v želodcih neprestano povečuje že zadnjih petdeset let. Soavtorica raziskave Denise Hardesty pojasnjuje, da je v eni ptici našla kar dvesto kosov plastike.
