Tiskane izdaje
Ljubljana – Nafte se še ne bomo hitro znebili, vendar član uprave Petrola Rok Vodnik meni, da bo v desetih letih na cestah več električnih avtov, pa tudi goriv bo več. Pri elektriki pa bodo postali obnovljivi viri konkurenčnejši od klasičnih elektrarn.
Petrol bo letos po pričakovanjih imel 180 milijonov dobička pred davki, prodaja naftnih derivatov prinaša še dobrih 60 odstotkov prihodkov, 20 odstotkov prinašajo prodajalne, z zelo priljubljeno kavo za pot vred. Vendar sektor energija in okolje raste najhitreje, s projekti pa gredo tudi ven iz regije. Tako proizvedejo iz obnovljivih virov 150 gigavatnih ur (GWh) elektrike, kar zadošča za skoraj 30.000 uporabnikov oziroma polovico Petrolovih kupcev elektrike.
»Dejstvo je, da se okolje spreminja, prihajajo nove tehnologije in nove uporabniške navade,« pravi Rok Vodnik. Petrol je začel z diverzifikacijo poslovanja pred leti, ko je vstopil na trg prodaje elektrike. Danes elektriko prodajajo v srednji in jugovzhodni Evropi z Grčijo vred, odpirajo pa posle v Italiji, Švici in Franciji. Ponudbo so dopolnili tudi z energetskimi rešitvami, ta divizija pa ima že več kot 80 zaposlenih. Zlasti javnim ustanovam in industriji zagotovijo energetsko učinkovitost v stavbah, upravljajo javno razsvetljavo, optimizirajo daljinsko ogrevanje in vodovode. »Posebej tu postajamo velik ponudnik in na tem področju je mogoča širitev zunaj regije. Projekte izvajamo v Italiji, Avstriji, Bolgariji, Romuniji, pogovarjamo se za vstop v Rusijo. Lani smo optimizirali vodovod v Novari in daljinsko ogrevanje v Bolzanu, podobno pogodbo imamo za Sofijo,« našteva Vodnik.
Član uprave Petrola Rok Vodnik. Foto Leon Vidic/Delo
Pri emisijah 40 odstotkov mogočih prihrankov prinaša učinkovita raba energije. Za nadaljnjih 60 odstotkov pa je treba klasični vir zamenjati z obnovljivim. Energetsko učinkovitost je Petrol zagotavljal v skoraj vsej državi, prihodnje leto prideta na vrsto še Hrvaška in Srbija. »To močno razvijamo, tako tehnološko kot informacijsko. Načrt je, da postanemo pomemben izvoznik znanja, rešitev in tehnologij,« pravi Vodnik, ki dodaja, da imajo tudi rešitve za gospodinjstva. V ponudbi so toplotne črpalke, klimatizacija, tudi sončne elektrarne. Letos bodo imeli več kot 100 pogodb za postavitev sončnih elektrarn.
Prvi vetrni park
Na Hrvaškem pri Šibeniku je Petrol letos zagnal devet vetrnic s po 2,3 megavata moči, projekt, ki ima zagotovljene odkupne cene elektrike, pa je stal 29,4 milijona evrov. To so Siemensove 80 metrov visoke elektrarne s premerom lopatic 104 metre. Proizvajale bodo med 45 in 50 GWh elektrike, kar zadošča za približno 12.000 uporabnikov. »To je za nas začetek. Vetrno energijo vidimo kot enega ključnih segmentov prihodnje energetike, kar kažejo tudi projekti po svetu. Tehnologije se izboljšujejo, delajo že vetrnice z močjo 4,5 megavata, cene pa padajo. Dejavno iščemo projekte v regiji, da bi ta del povečali,« pravi Vodnik. Zanimivo je namreč, da se na dražbah elektrika iz vetrnic spusti že pod tržne cene, tudi v regiji pa se cena približuje 50 evrom za megavatno uro, kar je že ceneje od elektrike iz termoelektrarn na premog ali plin v Sloveniji. »Vsaka država bo morala resno razmisliti o vpeljavi te energije,« opozarja Vodnik, ki ni najbolj zadovoljen, da je Slovenija v izbiri med sončno in vetrno energijo izbrala prvo. »Nobene tehnologije ne bi smeli administrativno omejiti,« meni Vodnik.
Sončne elektrarne še niso ekonomične, a bodo kmalu. Foto Reuters
Sončne elektrarne brez subvencij še niso ekonomične, vendar se tudi njihove cene znižujejo. »Prepričani smo, da bodo obnovljivi viri zamenjali klasične vire, ker bodo konkurenčnejši. Podporo pa imajo tudi v politiki, sporazumih in zavezah, ki smo jih sprejeli. Dejavno bomo morali delati tako na vetru kot na soncu in hidroenergiji. V Sloveniji imamo sicer težave z umeščanjem v prostor. Ti postopki so lahko odločno predolgi in zato tvegani za investitorje, ki ne vedo, ali bodo projekt sploh lahko pripeljali do konca,« opozarja Vodnik.
Hitrejši postopki so nujni
Na vprašanje, ali si želijo postopke kot pri Magni, je Vodnik z nasmehom odgovoril, da lahko tudi. »V postopku bi morali vsi deležniki imeti možnost sodelovanja, vendar bi se morali končati v treh ali šestih mesecih, posebej če gre za naložbe, ki so v interesu države in izpolnjujejo zaveze, ki jih je sprejela država,« meni Vodnik, ki predlaga tudi opredelitev območij, ki bi bila primerna za posamezno vrsto elektrarn. Veter v Evropi prevladuje, investitorji prihajajo tudi v BiH in Srbijo.
Petrol ima tudi 80-odstotni delež v mali hidroelektrarni Jeleč v BiH. Njena moč je malo pod petimi megavati, zdaj jo ravno spuščajo v redno obratovanje. V BiH imajo večinski delež še v drugem podjetju s hidroelektrarnami, tako bo imel Petrol v hidroelektrarnah prihodnje leto 10 megavatov moči. Vodnik priznava, da je take projekte še težje umeščati v prostor kot vetrnice, saj je tudi poseg v prostor praviloma večji.
Promet elektrificirajo
Med novimi rešitvami tako za pravne kot fizične osebe pa je tudi električna mobilnost. Prodaja naftnih derivatov v Sloveniji kljub vsemu raste. »Vemo pa, kakšna je politika držav, ki bodo v tem prehodnem obdobju najbolj vplivale na razmere. Drugo pa je hiter razvoj tehnologij,« pravi Vodnik, ki pa naftnih derivatov v prihodnjih 20 letih ne bi povsem odpisal. Prva bo sicer elektrika, več bo tudi alternativnih virov, zlasti plina, več bo souporabe avtomobilov, na cestah bodo avtonomna vozila.
Souporaba avtomobilov bo rasla. Foto Jože Pojbič/Delo
Petrol je vključen v več projektov elektrifikacije prometa. V projektu Next-e bodo postavili hitre in super hitre polnilnice na koridorju od Češke, Slovaške in Avstrije do Slovenije, Hrvaške in Madžarske. V drugem projektu, ki vključuje Bratislavo, Ljubljano in Zagreb, je Petrol vodilni partner. Tu ne gre le za polnilnice, gre za storitve in platformo za uporabnike električnih vozil. Poleg tega je v projektu do 2020 predviden sistem souporabe električnih avtov, električni taksijev in električnih kombijev GoOpti. Zraven so tudi Slovenske železnice. Kdor bo pripotoval v Ljubljano z električnim vlakom, bo lahko tako nadaljeval pot na električen pogon.
Širši je projekt Edison, v katerem so zbrani slovenski ponudniki storitev, rešitev in izdelkov za električno mobilnost. »Pomembno bo, kdo bo najbolje izkoristil znanje, konkurenca je povsod. Možnosti za Slovenijo gotovo obstajajo,« pravi Vodnik. V Petrolu imajo tri službena električna vozila, BMW i3, leafa in golfa.
