Narava je bogastvo in zdravje

Bruselj – EU povprečno še vedno izgublja biotsko raznovrstnost, ugotavlja evropske komisija. Kljub temu se je lotila pregleda zakonodaje, v okoljevarstvenih organizacijah pa pravijo, da to pomeni zamrznitev več desetletij dobrega dela in nepopravljivo škodo.

»Zeleni teden poteka v jajcu (stavba je poimenovana The Egg), ki ni jajce, teden pa ni teden, ampak le tri dni,« je dogajanje odprl podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in ponovil, da je leto 2015 zelo pomembno leto. »Želim si, da bi tudi moji vnuki po petdesetih letih živeli v Evropi, ki bo še vedno biotsko raznovrstna, da bodo lahko videli živali in rastline, ki jih v naravi lahko vidimo zdaj,« je dodal Timmermans. Izziv bo velik, kmalu bo na svetu štiri milijarde ljudi s srednjimi prihodki, Evropa pa ne more zmagati z nizkimi standardi in nizkimi plačami.

Socialna stabilnost in konkurenčnost

Zeleni razvoj je zato edina pot, saj ne gre le za okoljsko ustreznost, ampak tudi socialno stabilnost in konkurenčnost. »V Evropi imamo najbolj zdravo populacijo, to niso slaba izhodišča za spremembo. Kar so začele nevladne organizacije, zdaj že velika podjetja čutijo, da ni le moralno, ampak tudi ekonomsko smotrno in celo zabavno,« je še dodal podpredsednik komisije. Napovedal je nove standarde recikliranja odpadkov, konec leta pa tudi prenovljen načrt krožnega gospodarstva. Pomembna bo storitev, ne izdelek, denimo prevoz, ne avtomobil. Celo gospodarsko zgradbo je treba posodobiti. »Če ni razvoja, dobiš migracije in neželene posledice,« je dodal in povedal, da pregled zakonodaje, ki ga izvajajo, ne pomeni zniževanja standardov. Ti se bodo zaostrili.

Drugače meni Patricia Zurita iz organizacije Birdlife International, ena od zgolj šestih žensk med petdesetimi predavatelji, kot je opozorila. »Evropska zakonodaja je zgodba o uspehu in ima pomembne rezultate, volkovi, medvedi, bobri in več vrst ptic se vrača. Revizija direktiv o habitatih in pticah pomeni, da vsi ukrepi zavarovanja stojijo, to je zamrznitev desetletij dobrega dela. Ne spreminjajte osnov, izboljšajte jih,« je povedala Patricia Zurita.

Kot ekonomistka je opozorila, da se še vedno lovimo pri oceni ekosistemskih storitev, ne znamo še oceniti, koliko nas dolgoročno stane izsušitev močvirij ter kanaliziranje potokov in rek. »Bojim se, da bomo še vedno določali ceno, narava pa nam bo izginila. To ni težava prihodnjih generacij, dogaja se nam. Nimamo odgovorov, kaj bo ustavilo izgubljanje biotske raznovrstnosti, ogrožamo naše otroke. Evropska unija z območji Nature 2000 vodi, ves svet je dolžan zahvalo Janezu Potočniku, ki je varovanje narave spravil na dnevni red,« je Zurita postavila ogledalo novemu komisarju za okolje Karmenu Velli.

Posledice izgube biotske raznovrstnosti

Vella je sicer dejal, da je Natura 2000 naša pravica, da opraševalci opravijo za 15 milijard evrov dela, a nič ne zaračunajo, in da človeštvo bolj potrebuje naravo kot narava človeka. »Če z naravo ravnamo dobro, nam bo vračala dobro, če ravnamo slabo, nam bo vrnila še slabše. Izguba biodiverzitete stane 50 milijard evrov na leto. Tudi v mestih bi lahko sadili več cvetja za hrano opraševalcev,« je predlagal Vella.

»Natura 2000 so velika rekreacijska območja, to niso naravni parki,« je povedal Karl Falkenberg, generalni direktor generalnega direktorata za okolje evropske komisije. Na vprašanje Dela, ali je predviden sistemski vir financiranja območij Nature 2000, saj ima Slovenija v tem režimu že 38 odstotkov ozemlja, nekatere vrste, predvsem plenilske, pa povzročajo škodo, je Falkenberg odgovoril, da bo skupaj s programom Life na voljo 400 milijonov evrov, veliko bodo lahko dodali regionalni in kmetijski skladi, skupaj od 10 do 12 milijard evrov. »Ni treba zgolj čakati evropskega denarja, države bodo tudi morale prispevati,« pravi Falkenberg ob poudarjanju, da je vračanje volkov, več vrst ptic, medvedov, bobrov in drugih vrst zgodba o uspehu. Povedal je tudi, da načrtujejo vključitev povečanja ali zmanjšanja naravnega kapitala v bruto družbeni proizvod države.

»Šestdeset let že opazujemo zmanjšanje števila poljskih ptic in opraševalcev zaradi intenzivnega kmetijstva. Tega si ne moremo več privoščiti,« je odgovorila Patricia Zurita. Braulio Dias, izvršni sekretar sekretariata konvencije o biotski raznovrstnosti, pa je povedal, da je biotska raznovrstnost zelo povezana s človekovim zdravjem. Izguba naravnega okolja pomeni slabšanje imunskega sistema človeka in številne bolezni. Med drugim je pomembna hrana, ki mora biti raznovrstna. »Na svetu sta dve milijardi ljudi, ki so podhranjeni, in 1,5 milijarde debelih ljudi. Prehajamo v zelo veliko tvegano obdobje, izgubljamo čebele, proizvodnjo hrane bodo prizadele podnebne spremembe, izgubljamo tudi raznovrstnost tal,« je dejal Dias.

Na vprašanje Dela, ali so v novem poročilu upoštevali tudi biotsko raznovrstnost v kmetijstvu, pri tem pa grožnje, kot so monokulture gensko spremenjenih organizmov in drugih poljščin z veliko uporabo pesticidov, in tudi morebiten vpliv TTIP, je Dias odgovoril, da ne. »Potrebujemo odpornejše kmetijstvo, kar pomeni tudi bolj biotsko raznovrstno. Težava je tudi izbira potrošnikov, saj izbirajo po videzu, najlepša jabolka pa so lahko polna pesticidov. Zakonodaja je del težave, poročilo o povezavi biodiverzitete in zdravja mora priti na politični forum,« je odgovoril Dias.