Tiskane izdaje
Ljubljana – »Naravi bi zelo pomagalo, če bi v analize učinkov projektov vključili tudi biosistemske storitve,« pravi Umberto Delgado Rosa iz evropske komisije, ki napoveduje tudi več denarja za program Life. Pri nas ima Natura 2000 takšen status, da se ji projekti izogibajo.
Na srečanju evropskih naravovarstvenih agencij ENCA v Ljubljani je direktor direktorata D – Naravni kapital v evropski komisiji Umberto Delgado Rosa opozoril na izjemen pomen Nature 2000 in programa Life, ki ga financira evropska komisija.
»Narava je temelj našega preživetja. Ko slavimo naravo, slavimo naše življenje,« je dejal. Pri tem nam ne gre najbolje, na kar je opozoril tudi direktor zavoda za varstvo narave Darij Krajčič. Sistem ni deloval pri nesreči v Kemisu, dotaknil pa se je tudi načrtovanega obrata Magne Steyr.
Pojasnil je, da tam ne gre najprej za problem varstva narave, temveč za kmetijska zemljišča, kar se mu kot državljanu zdi zelo problematično. Dodal je, da so si varuhi narave pridobili ustrezen položaj v postopkih, saj so se načrtovalci obrata potrudili, da ne sega v območje zavarovane narave.
V Sloveniji je v veljavi sektorski pristop varovanja narave, tako za ves gozd skrbijo gozdarji, za vodo vodarji, za kmetijska zemljišča pa kmetijci.
»Ta pristop imamo v Sloveniji dobro razvit. Bolje kot v drugih državah, kjer pa imajo mogoče druge prednosti. Na Nizozemskem so, recimo, pred volitvami vse stranke dale svoje programe pregledati tamkajšnjemu zavodu za varstvo narave,« je pojasnil Krajčič, ki pa dodaja, da so različni sektorji pri nas različno uspešni. Kmetijska zemljišča so tako plačala največjo ceno razvoja, podobno je z vodarji, saj imamo pozidanih veliko poplavnih območij.
Vodarji niso tako uspešni kot naravovarstveniki. Foto: Borut Tavčar/Delo
O tem, kaj za izboljšanje razmer ponuja evropska komisija, smo se pogovorili s Humbertom Delgadom Roso.
Veliki dnevi so za nami, od dneva biotske raznovrstnosti do novega dneva Nature 2000. Prinaša to tudi financiranje območij Nature 2000 ali gre le za novo promocijo?
Oboje. Ena stvar je evropski dan Nature 2000, ki so ga sprejeli evropski svet, parlament in komisija, praznujemo ga 21. maja. To je primerno za najpomembnejšo mrežo zavarovanih območij na svetu. Območij je 27.000, obsegajo 18 odstotkov kopnega in šest odstotkov evropskega morja. Je pa tudi sporočilo o denarju in ukrepih, ki pa ne izvira iz dneva Nature, temveč iz akcijskega načrta za naravo, ljudi in gospodarstvo, ki je bil pred kratkim sprejet. Predvidenih je več kot 100 ukrepov, cilj pa je zlasti boljša poraba obstoječega denarja. Nimamo čarobne paličice, vsega ne bomo rešili, vendar akcijski načrt prinaša nekatere priložnosti.
Financiranje različnih projektov se spreminja, zdi se, kakor da je evropskega denarja za spodbude čedalje manj.
Pravzaprav bo v programu Life več denarja kot prej. Odločitev je, da se programu dodeli deset odstotkov več denarja, kar pomeni 60 milijonov evrov do leta 2020. Prihodnost pa je res precej negotova, ne zgolj zaradi brexita in drugačnega proračuna EU, tudi zaradi migracij in drugih dogajanj. To je še odprto, zato še nimamo programa prihodnjega financiranja.
Naturo 2000 smo vzeli preveč kot mrežo rezervatov. Foto: Igor Modic/Delo
Kateri so najboljši projekti za območja Nature 2000? Mnogi menijo, da Natura le omejuje različne dejavnosti.
Glavna težava Nature 2000 je to, da je bila napačno razumljena, tudi pri oblasteh. Vzeli so jo kot mrežo naravnih rezervatov. Nekatera območja imajo res tako pomembne naravne vrednote in takšen status, večina pa ne. Le družbene in gospodarske dejavnosti se morajo ujemati z naravo. Pogosto so te dejavnosti že od prej kompatibilne z naravo, sicer ne bi bilo območij ohranjene narave.
Na veliko območjih je nujnih tudi nekaj kmetijskih dejavnosti, ki ohranjajo neko krajino z vsemi značilnostmi. Težava je, da je bila Natura 2000 vzeta kot odločitev od zgoraj, sporočilo bi moralo biti: »Čestitamo, imate krasno naravo, lepo ste skrbeli zanjo, radi bi vas podprli in pomagali.« Omejitve bodo še ostale, vendar bo boljše razumevanje vrednosti narave omogočilo tudi družbeni razvoj.
Narava privlači ljudi, vedno bolj tudi turiste, ki pa so svojevrstna grožnja naravi.
Lahko so grožnja ali pa prednost, odvisno od upravljanja. Ključ do tega je poznavanje meril za ohranjanje narave. Če narava prenese ljudi, je turizem v redu, če jih ne, je treba turiste usmerjati drugam. Večina območij Nature 2000 prenese več ali manj turistov, ki so lahko vir denarja, ne samo za turistične organizacije, temveč tudi za ohranjanje narave. Z dobrim upravljanjem turizem ni grožnja.
Nekatera območja ne prenesejo preveč turistov, druga lahko zaslužijo. Foto: Borut Tavčar/Delo
Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v Evropi? Jo bolj ogrožajo podnebne spremembe ali spremembe rabe tal?
Razmere niso dobre. V EU imamo cilj, da ustavimo upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2020. Nismo na dobri poti.
Ustavitev upadanja biodiverzitete je bil cilj že za leto 2010.
To je bil cilj za ves svet. Zelo pa bi bil zadovoljen, če bi lahko Evropa kot del razvitega sveta rekla, da zdaj povečuje biotsko raznovrstnost. Pa tega še ne more reči. Imamo dobre primere, denimo Naturo 2000, pravzaprav so uspešni vsi ciljani ukrepi. Nismo pa odpravili največje grožnje. To še niso podnebne spremembe, temveč stare dobre spremembe rabe tal. Med večjimi grožnjami v povezavi s tem je tudi intenziviranje kmetijstva. Vemo, kaj je narobe in kaj bi morali narediti. Akcijski načrt za naravo lahko da dober pospešek projektom, ki bodo izboljšali razmere do leta 2020. Vsaj upam, da bo tako.
Spremembe rabe tal najbolj uničujejo biotsko raznovrstnost. Foto: Leon Vidic/Delo
Kaj menite o tovarnah na kmetijskih zemljiščih in vedno novih cestah?
Podobne trende vidim v veliko državah. Potrebujemo tovarne in ceste, lahko pa premislimo, kam jih bomo postavili, in opravimo resno analizo učinkov takšnih projektov. V akcijskem načrtu je določilo, da je pri analizi učinkov projektov treba vključiti tudi ekosistemske storitve. To je lahko zelo koristno orodje.
V odločanje je treba vključiti ljudi, ti bodo živeli s projekti.
Pa ne zgolj pri cestah. Eden od najbolj obetavnih ukrepov akcijskega načrta je ravno povezovanje. Polovica območij Nature 2000 še nima upravljavskega načrta. Če se usedejo za mizo vsi, prebivalci, lastniki zemljišč in različni strokovnjaki, mogoče ne bodo rešili vsega, bo pa to zelo pomagalo. Javna uprava mora sodelovati z ljudmi in imeti tudi nekaj denarja. To je edina pot, da ljudje upravljajo območja in da ta območja polno živijo.
Nekatere vrste kmetijstva so koristne tudi za biodiveziteto. Foto: Tomi Lombar/Delo
Kako ljudje gledajo na naravo? Se je naklonjenost varovanju povečala?
Močna podpora ohranitvi narave ni nikoli izginila. Finančna kriza je mogoče nekoliko zmanjšala njeno pomembnost, vendar je ostala. To je dokazala revizija direktiv o habitatih in o pticah. Nevladne organizacije so evropsko komisijo obtožile, da hočemo uničiti Naturo 2000. V razpravo, ki je postala največja v zgodovini, se je vključilo 550.000 posameznikov in organizacij. Z revizijo smo hoteli doseči večjo učinkovitost direktiv, ki so z razpravo potem dobile še večjo moč.
Kaj je vaše sporočilo naravovarstvenim agencijam in zavodom?
Z akcijskim načrtom za naravo, ljudi in gospodarstvo imamo veliko priložnost. Sodelujemo med sabo, vendar je še prostor za izboljšave. Še veliko več pa je treba storiti znotraj držav, zlasti izboljšati medsektorsko sodelovanje.
Domače polonice izginjajo, zamenjujejo jih tuje. Foto: Borut Tavčar/Delo
