Tiskane izdaje
Ljubljana – Program Civitas je postal točka za izmenjavo dobrih praks trajnostne mobilnosti in snovanje novih, pravi komisarka za promet Violeta Bulc. Mesta je pozvala, naj povedo, kako komisija program lahko še izboljša, in dodala, da pomenijo nov mejnik pametne skupnosti.
Evropska komisija bo za lokalne mobilnostne projekte prispevala 280 milijonov evrov, spodbuja tudi uvedbo čistih avtobusov. Med mesti, ki so se zavezala, da bodo uvedla električne avtobuse, je 60 mest, med njimi tudi Ljubljana. »Izkoristite priložnosti,« je Violeta Bulc povedala predstavnikom mest v Torres Vedrasu na Portugalskem. Maja Bakram iz komisije je pojasnila, da zaradi zastojev vsako leto nastane za 110 milijard evrov škode, kar je odstotek BDP Evropske unije. Promet povzroči 400.000 prezgodnjih smrti na leto, izpusti pa 23 odstotkov vseh emisij.
V komisiji se zavedajo, da bo čista mobilnost le želja brez pravega financiranja. Zato bodo dopolnili mobilnostno strategijo, povezali jamstva in posojila z denarjem iz kohezijskega sklada, skupaj bo v prihodnji finančni perspektivi za urbano mobilnost na voljo 18,5 milijarde evrov. »Evropa se premika, ko hodimo, kolesarimo ali se drugače čisto premikamo v isto smer,« je dejala Bakramova.
Majhna mesta, velike ideje. Lizbonska podzemna železnica. Foto Borut Tavčar/Delo
»Nič ni mogoče doseči, če ne deluješ lokalno, če se ne pogovarjaš z ljudmi, ki tam živijo. To velja tudi za spreminjanje parkirišč v javne površine,« je opozoril Tiago Farias, predsednik upravnega odbora lizbonskega prevoznika Carris de Ferro. Dodal je, da je Lizbona prvo mesto, ki je uvedlo zbiranje pobud od kolesarjev in drugih organizacij. Če ljudje pobudo izberejo, jo mora mesto izvesti.
Odense z 200.000 prebivalci se je spremenil iz pristaniškega in industrijskega mesta v učeče mesto z robotiko in digitalizacijo. Podatkovni center Facebooka, denimo, z odvečno toploto ogreva sedem odstotkov gospodinjstev. V mestu so zaprli glavno ulico, ki ga je delila. Pod njo so zgradili parkirišče, zgoraj pa so površine za pešce, kolesarje in novi lokali. Težave seveda so, pravijo, a vse s skrbnim načrtovanjem je mogoče vse. Tako gradijo kolesarske avtoceste in tramvajske proge, ki privabijo tudi veliko naložb.
V Bremnu preizkušajo možnosti polnjenja električnih avtobusov na postajah železnice, v nadaljevanju naj bi to infrastrukturo uporabljali tudi električni avtomobili in taksiji, ki morajo že prihodnje leto postati emisijsko nevtralni. Postaje za souporabo avtomobilov so označene na zemljevidu javnega prevoza, na vseh postajah postavljajo tudi stojala za kolesa. To ne krade potnikov javnega prevoza, pridobijo pa oboji. V Bremnu tudi ni treba načrtovati novih parkirnih prostorov ob novi stavbi, če ima stavba mobilnostni načrt.
V Torres Vedrasu je sistem izposoje koles v lasti mesta. Foto Borut Tavčar/Delo
V Gothenburgu so analizirali dobavne poti za nakupovalno središče in ugotovili, da je z zbirnim skladiščem zunaj središča mesta mogoče zmanjšati število dostav s 600 na 300 na dan. V Bologni so se domislili igrice za pametne telefone Bella Mossa. Ljudje, ki uporabijo čisti prevoz namesto avtomobila, dobijo nagrado v obliki popustov v trgovinah. V Antwerpnu pa podjetja in mesto spudbujajo uporabo koles tako, da vsakemu zaposlenemu namenijo 150 evrov za nakup.
Za načrtovanje in izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti je že na voljo orodje Civitasa z več kot sto dobrimi praksami, ki se še dopolnjuje.
