Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija je predstavila nov sveženj ukrepov za učinkovitejši prehod na čisto energijo. Glavni cilji so postaviti učinkovitost (URE) na prvo mesto, postati vodilni pri rabi obnovljivih virov (OVE) in zagotoviti večjo vlogo odjemalcem. Precej je dvomov.
Zakonodajni predlogi v svežnju »Čista energija za vse Evropejce« zadevajo energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, zasnovo trga električne energije, zanesljivost oskrbe z električno energijo in nova pravila za upravljanje energetske unije. Komisija poleg tega predlaga novo usmeritev okoljsko primerne zasnove izdelkov ter strategijo za povezano in avtomatizirano mobilnost. V svežnju so tudi ukrepi za pospeševanje inovacij na področju čiste energije in obnovo zgradb v Evropi.
Predlogi prav tako zajemajo ukrepe za spodbujanje javnih in zasebnih naložb, spodbujanje konkurenčnosti industrije ter blažitev družbenih učinkov prehoda na čisto energijo. Komisija preučuje tudi, kako bi EU ohranila vodilno vlogo na področju tehnologij in storitev za čisto energijo, s katero bi pomagala tretjim državam, da bi dosegle cilje svojih politik.
Naložbe v čiste energetske vire so lani znašale več kot 300 milijard evrov. EU lahko z dosežki raziskav, razvoja in inovacij spremeni ta prehod v konkretno priložnost za industrijo. Z mobilizacijo dodatnih 177 milijard evrov javnih in zasebnih naložb na leto od leta 2021 lahko s tem svežnjem doseže enoodstotno rast bruto domačega proizvoda v naslednjem desetletju in ustvari 900.000 novih delovnih mest, so prepričani v komisiji.
Naložbe v čisto energijo prinašajo rast. Foto: Blaž Samec/Delo
Komisija je objavila tudi končno poročilo o sektorski preiskavi mehanizmov električne zmogljivosti. Veliko držav članic še vedno ne izvaja tržnih reform, ki so nujne za zagotovitev zanesljivosti oskrbe. Pripravili so tudi merila za najbolj primerne oblike mehanizmov v posameznih državah. Ti mehanizmi so v glavnem namenjeni za pomoč pri obratovanju velikih fosilnih elektrarn.
Slovenija zadovoljna
»Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) bo podrobno preučilo predloge Evropske komisije in oblikovalo stališča, ki bodo izhodišča za nadaljnja pogajanja,« pravijo na MZI. Celoten proces bo po njihovi oceni trajal vsaj leto, verjetno leto in pol.
»Gre za izjemno zahteven zakonodajni sklop, ki ponuja odgovore na več izzivov: na spodbujanje rabe OVE in URE do leta 2030, bolj učinkovito delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik. To je začetek zakonodajnega postopka, v katerem obe zakonodajni instituciji (Svet EU in Evropski parlament) vsaka zase najprej oblikujeta stališče, nato pa sledijo še pogajanja med institucijama. Oblikovanje stališča na Svetu EU pomeni pogajanja med vsemi državami članicami, kar je zahteven in zamuden proces,« pojasnjujejo na MZI.
V okviru prihajajočega zakonodajnega paketa bo predstavljena tudi revizija OVE direktive, ki bo vsebovala med drugim tudi vprašanje, kako se bodo oblikovali OVE cilji do 2030. Cilje naj bi si države članice zastavile same, Evropska komisija pa bo skozi proces usklajevanja nacionalnih politik skrbela, da bo seštevek nacionalnih ciljev na ravni EU dosegel vsaj 27 odstotkov OVE in 27 odstotkov URE do 2030. Slovenija si bo prizadevala za usklajevanje ciljev rabe OVE in okoljevarstvenih omejitev.
Jezovi hidroelektrarn, ki nimajo emisij, so škodljivi za okolje. Foto: Blaž Samec/Delo
»Revizijo zakonodaje na področju energetske učinkovitosti v luči doseganja ciljev 2030 Slovenija pozdravlja, pri čemer je treba podariti, da ne sme priti do nasprotujočih si ukrepov, predvsem na področju spodbujanja rabe OVE. Glede morebitne revizije cilja za URE do 2030 (iz vsaj 27 odstotkov na vsaj 30 odstotkov) velja poudariti, da je Slovenija že leta 2014 v pogajanjih zagovarjala 30-odstoten cilj,« še pravijo na MZI. Posebej pomembno bo za Slovenijo vprašanje okrog ureditve trga na drobno, zagotavljanja zadostnih kapacitet in podpornih shem.
Nov sistem upravljanja podnebno-energetskih politik pa bo, kot še dodajajo, na nacionalni ravni združil vse politike, ki vplivajo na doseganje podnebno-energetskih ciljev, zato je iz vidika večje preglednosti in manjšega administrativnega bremena dobrodošel.
Nevladniki so v dvomih
V evropski organizaciji za varstvo potrošnikov Beuc od novega svežnja pričakujejo okrepitev vloge potrošnika v energetski tranziciji: poenostavitev računov za električno energijo, olajšanje zamenjave dobavitelja električne energije in ustrezno opredelitev uporabe pametnih števcev porabe električne energije. Pričakujejo tudi ambiciozen in zavezujoč cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov do leta 2030, ki bi lahko med drugim občutno zmanjšal energetsko revščino v EU, kjer 11 odstotkov državljanov ne zmore ustrezno greti svojih domov.
V Greenpeaceu so opozorili na tveganje, da bosta dva kosa predlagane zakonodaje (o razvoju obnovljivih virov energije in reformi evropskega trga električne energije) dejansko ogrozila energetski prehod. Poudarili so, da namerava »komisija ključe za energetsko tranzicijo zaupati tistim podjetjem za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki so desetletja lobirala proti obnovljivim virom energije«. Škandalozno pa je omejevanje velikosti zadrug za obnovljive vire energije in omogočanje lažjega dostopa do trga fosilnim velikanom.
Svetovalka Greenpeacea Tara Connolly meni, da lahko Evropa svoje obveznosti na področju podnebnih sprememb izpolni le, če svojim državljanom omogoči, da bodo pospešili prehod na 100-odstotne obnovljive vire energije.
Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš pravi, da »predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji«.
»Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog,« pravi Huševa.
Še desetletje podpor premogu onemogoča prehod k čisti energiji. Foto: Blaž Samec/Delo
Dodaja, da če bo ta predlog zakonodaje sprejet tak, kot je predlagan, lahko resno ogrozi zmožnost EU, da izpolni svoje zaveze v okviru pariškega sporazuma in omeji možnosti državljanov, da kot proizvajalci energije sodelujejo v energetski tranziciji. »Pričakujemo, da bo ministrstvo za infrastrukturo na ravni Sveta EU odločno nasprotovalo tem spornim delom predlagane zakonodaje«.
Ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, namreč vsebujejo subvencije, znane tudi kot »plačila za zagotavljanje zmogljivost (capacity payments)«, ki naj bi pod pretvezo »ohranjanja prižganih luči« koristila elektrarnam na premog, plin in jedrsko energijo. Trg EU z električno energijo pravzaprav že trpi za presežki zmogljivosti na področju fosilnih goriv.
V skladu s predlogom Komisije, da C02 standard uveljavi zgolj za nove elektrarne, bo najmanj 95 odstotkov obstoječih premogovnih elektrarn upravičena do prejemanje teh plačil do leta 2026. Po letu 2026 bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za zagotavljanje zmogljivosti dosegati mejo 550g C02/kWh. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj takšnega standarda trenutno ne dosega, saj izpušča 870g CO2/kWh.
»Poleg tega Komisija predlaga opustitev trenutno veljavnega pravila, po katerem mora električno omrežje prednostno prevzeti energijo iz obnovljivih virov pred energijo pridobljeno iz onesnažujočih elektrarn, kot so tiste na premog in jedrsko energijo. To bo - še posebej v času, ko bo na trgu energije preveč - najverjetneje povzročilo pogostejše ustavljanje proizvodnje obnovljivih virov, saj je iz tehničnih razlogov lažje izključiti vetrne ali sončne elektrarne kot pa jedrske elektrarne ter elektrarne na premog,« pravijo v Greenpeaceu.
Čista elektrika ne bi imela več prednosti v omrežju. Foto: Tomi Lombar/Delo
Nedavno izdano poročilo CE Deft ugotavlja, da bi skoraj polovica prebivalcev Slovenije (44 odstotkov) lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra ter s tem zadovoljila četrtini potreb Slovenije po električni energiji. Na evropski ravni pa bi do leta 2050 lahko že polovica vseh državljanov Evropske unije proizvajala svojo lastno električno energijo ter pri tem pokrivala 45 odstotkov potreb po električni energiji v EU.Preverite lahko učinkovitost
V organizaciji E3G pa so razvili orodje za oceno ustreznosti novega svežnja. Kot opozarjajo, drugi trgi pospešujejo naložbe v čisto energijo, ker sledijo priškemu sporazumu, v EU pa so se naložbe v OVE zmanjšale, povečevanje učinkovitosti rabe energije pa se je upočasnilo. Medtem trgi z energijo trpijo zaradi nadaljevanja obratovanja prevelikih zmogljivosti starih premogovnih elektrarn, kar omejuje prostor za nove elektrarne na OVE.
Je plin del rešitve?
V združenju operaterjev plinskih omrežij Eurogasu trdijo, da bo sveženj dosegel cilje in največje učinke le s plinom. »Naj gre za oblikovanje trga elektrike, URE, OVE ali energijsko učinkovitost stavb, je zemeljski plin in bioplin ključ do stroškovno učinkovitih rešitev,« pravi Beate Raabe, generalna sekretarka Eurogasa. Kot primer je navedla uporabo zemeljskega plina namesto premoga, pri čemer se takoj zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida za polovico. »Takoj in v kritičnih letih, preden lahko to dosežejo OVE. Obenem je čedalje več OVE podprtih s plinskimi elektrarnami, ki so najbolj učinkovite, saj če poleg elektrike uporabimo še toploto, dosegajo 90-odstotno izrabo energije goriva, poleg tega pa omogočajo še zelo prilagodljivo proizvodnjo energije, ki pokrije neenakomerno proizvodnjo OVE,« je prepričana Beate Raabe.
V Eurogasu pozdravljajo tudi mehanizme za podporo zmogljivosti elektrarn, pri čemer je pomembno, da je glavno merilo za podporo izpust emisij. Menijo tudi, da so vsa določila o pravicah potrošnikov, pametnem merjenju, obdelave podatkov, dinamičnem določanju cen, o distribuciji in drugem povezana s plinom. Veselijo se tudi novih tehnologij, ki povezujejo elektriko in plin, denimo tehnologije, ki pretvori presežno elektriko v sintetični plin, ki ga je mogoče skladiščiti in tudi distribuirati po plinovodih. Gorivne celice in mikro soproizvodne enote, ki napajajo gospodinjstva z elektriko in toploto so tudi tehnologije, ki omogočajo normalno življenje, ko ni elektrike iz OVE ali pa so cene elektrike visoke. Lokalno proizveden bioplin lahko tudi igra pomembno vlogo.
Predlog direktive o energetski učinkovitosti vsebuje določilo, da morajo države znižati faktor primerne energije z 2,5 na 2, kar pomeni, da je vsa elektrike v EU proizvedene s 50-odstotno učinkovitostjo. »To lahko pomeni elektrifikacijo brez okoljskih učinkov,« pravijo v Eurogasu.
Javna razprava januarja
ACER in CEER, evropska energetska regulatorja, pozdravljata nov sveženj predlogov evropske zakonodaje, ki ga je sprejela Komisija. »O predlogih se bomo javno pogovorili na posebni konferenci o novi obliki energetskega trga med 23. in 24 januarjem prihodnje leto,« so sporočili iz ACER.
