Nova agenda za trajnosten razvoj mest in naselij

Združeni narodi se zavezujejo, da bodo na novo opredelili, kako načrtovati, finacirati, razvijati in upravljati mesta in naselja za vse.

pet, 21.10.2016, 15:00

Ljubljana - V Quitu, v Ekvadorju, se je včeraj končala konferenca Združenih narodov (ZN) o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju - Habitat III. Eden glavnih ciljev konference je bil sprejetje Nove urbane agende (Deklaracije iz Quita).

Nova urbana agenda je bila sprejeta in predstavlja skupno vizijo držav članic ZN in politično zavezo za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja. To je akcijsko usmerjen dokument, ki opredeljuje skupna merila za doseganje trajnostnega urbanega razvoja ter spodbuja ponovni razmislek o tem kako načrtujemo, razvijamo, gradimo in upravljamo mesta ter kako v njih živimo. Nova urbana agenda ponuja možnost, da se poveča vloga mest pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer v čedalje bolj urbaniziranem svetu.

Priložnosti zdaj

V uvodu nove deklaracije piše, da v mestih danes živi več kot polovica svetovnega prebivalstva, v njih je zgoščena večina gospodarskih aktivnosti, socialnih in kulturnih interakcij ter na drugi strani tudi okoljskih in socialnih problemov. Revščina, povečevanje neenakosti, degradacija okolja, socialna in ekonomska izključenost ter prostorska segregacija so dejanski problemi današnjih mest in sodijo med glavne ovire pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja po svetu.

Zato je za trajnostni razvoj treba izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja urbanizacija kot gonilna sila in vir razvoja. Nova urbana agenda podpira sodelovanje na področju urbanega razvoja med vsemi občani (»nihče ne sme ostati zadaj«) in mestnimi oblastmi na vseh ravneh upravljanja. S tem želi agenda pripomoči k odpravi revščine in lakote, zmanjšanju neenakosti.

Spodbudit želi tudi trajno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, doseči enakopravnost spolov, prispevati k okrepitvi vloge žensk, izboljšavi zdravja in blagostanja ljudi ter pripomoči k odpornosti in varovanju okolja. Nova urbana agenda se navezuje in prispeva tudi k izvajanju Agende 2030 za trajnostni razvoj in prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG).

Tako se mesta ne smejo več razvijati. Foto: Boris Šuligoj/Delo

Sprejetje nove urbane agende je prostovoljno in držav članic ali mestnih oblasti ne zavezuje k izvajanju specifičnih ciljev. S podpisom deklaracije pa se države članice ZN zavežejo, da bodo v naslednjih 20 letih delovale tako, da bodo izboljšale vse vidike urbanega življenja. Priložnosti, ki jih ponuja trajnostni urbani razvoj, bi bilo namreč mogoče doseči z izvajanjem zavez, opredeljenih v agendi.

Odprava revščine in emisij

To so zaveze za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja, ki je vključujoč in prispeva k odpravi revščine; zaveze za podporo vključujoči in trajnostni gospodarski rasti ter zaveze za podporo okoljsko vzdržnemu in odpornemu urbanemu razvoju. Za učinkovito izvajanje teh zavez agenda predvideva osnovanje primernega političnega okvira na državni, regionalni in lokalni ravni, ki vključuje participativno načrtovanje in upravljanje prostorskega razvoja mest. V Novi urbani agendi so predlagani različni načini, kako zagotoviti primerno okolje za izvajanje zavez (denimo prek mednarodnega sodelovanja, večanja zmožnosti lokalnih oblasti, prek izmenjave znanj med oblastmi na vseh ravneh, prek finančnih inštrumentov).

Slovenski prispevek

Na konferenci Habitat III je sodelovala tudi slovenska delegacija. Veleposlanik RS v Brasilii, Alain Brian Bergant, je v sredo, 19. oktobra, podal izjavo, v kateri je predstavil prednostne naloge in aktivnosti Slovenije za doseganje trajnostnega urbanega razvoja in dostopnosti do stanovanj. Pred globalnim forumom je izpostavil dobro prakso Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope 2016, in njenih dosežkov na področju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja. Podal je tudi skupno izjavo držav članic Mreže za človekovo varnost, ki ji trenutno predseduje Slovenija.

Povezane novice

Družina brez avtomobila: Povečujemo dolg
20. oktober ob 10:00
Prej bo večina ljudi brez lastnega avtomobila, prej bo dovolj denarja za urejanje mest po potrebah ljudi, ne avtomobilov.
Prijavi sovražni govor