Nove priložnosti za model krožnega gospodarstva

Pri odpadnem materialu gre za dva načina njegove uporabe. Prvi je, da iz odpadnih materialov nastanejo nove surovine za nove izdelke, pri drugem pa se odpadni material predela in obdela tako, da je primeren za vnovično uporabo za enak izdelek.

Takšno ravnanje ima več pozitivnih učinkov: preprečuje nastajanje odpadkov, zmanjšuje količine končno odloženih odpadkov in s tem obremenitve za okolje, spodbuja tehnološke izboljšave, spreminja potrošniške in proizvodne navade. Ker obstajajo meje ponovne uporabe odpadnih materialov, je pomembno, da v vsakem podjetju razmislijo, kako in s katerimi materiali vstopajo v krogotok ravnanja z odpadnimi materiali in krožnega gospodarstva kot celote. Prevladujoči položaj na trgu ravnanja z odpadki so lani imele družbe Slopak, Unirec, Recikel in Interseroh.

V družbi Interseroh, ki je lani imela 32-odstotni delež trga, so prevzeli 64.580 ton embalaže in je snovno predelali 42.023 ton, 757 ton vseh vrst odpadnih baterij in akumulatorjev, 8580 odpadne električne in elektronske opreme in 200 ton nagrobnih sveč. »Sodelujemo z več kot 600 strankami, s katerimi sooblikujemo okoljske strategije in načrte za ravnanje z odpadno embalažo. Ključnega pomena je razumevanje soodvisnosti vseh, ki sodelujemo v teh procesih. Vlada pripravlja novo strategijo razvoja države in kot vem, je velik poudarek prav na upoštevanju trajnostnega razvoja, načel krožnega gospodarstva, koncepta nič odpadkov (zero waste). To je zagotovo spodbudno,« pravi direktorica Interseroha Darja Figelj.

V pripravi nova strategija

V družbi Unirec opozarjajo, da naj bo nova strategija celovita, kar pomeni, da mora upoštevati cel krog ravnanja z odpadki, določiti vlogo ter obveznosti vseh deležnikov. »Še posebej poudarjamo, da mora nova strategija ravnanja z odpadki iskati sistemske rešitve tudi za primere, ko prihaja do mešanja odpadkov in surovin, ki ne spadajo skupaj in jih ne moremo v celoti odpraviti niti z ozaveščanjem. Odpadki in materiali, ki niso odpadna embalaža, a se nahajajo med odpadno embalažo, otežujejo postopek predelave in zavezancem (to so proizvajalci, embalerji, uvozniki in pridobitelji embalaže) neupravičeno višajo stroške. Prav tako zagovarjamo stališče, da bi morali biti okoljski cilji določeni tako, da bi razbremenili zavezance,« pojasnjuje direktorica Unireca Katja Slokan.

Unirec je v prvem letošnjem četrtletju povečal svoj tržni delež in prevzel več kot 12.000 ton embalaže. Od tega je bilo mešane embalaže od komunalnih podjetij 4500 ton, odpadne steklene embalaže več kot 1600 ton, preostalo pa je bila odpadna lesena, plastična in kartonska embalaža od komunalnih podjetij in zasebnega sektorja. V njihov sistem ravnanja z odpadno embalažo je vključenih več kot 800 podjetij.

Doslednost pri ločevanju

V Interserohu, ki je lani imel 25 zaposlenih in ustvaril osem milijonov evrov prometa, so v letošnje leto vstopili s ciljem, da podjetje postane vitkejše, fleksibilnejše in odzivnejše na spremembe na trgu. »Posvečamo se optimizaciji procesov, združevanju oddelkov, krepitvi kompetenc. Hkrati se intenzivneje povezujemo z našo matično družbo in skrbimo za hitrejši pretok znanj in dobrih praks. Smo edina shema v Sloveniji, ki ni vertikalno integrirana in kot takšna lahko deluje po tržnih principih in načelu transparentnosti. V razvoj vlagamo in bomo še vlagali. Obetajo se tudi večje, nove investicije, ki bodo najverjetneje realizirane še letos in jih še ne morem razkriti,« pravi direktorica Darja Figelj.

Tudi v Unirecu so zadovoljni z lanskim poslovanjem, saj jim je uspelo pridobiti nove zavezance, zaradi česar se je njihov delež letos povečal na skoraj 25 odstotkov. »Sicer pa je največja spremenljivka, ki vpliva na naše poslovanje in s tem na višino embalažnine, gibanje cen na trgu odpadnih surovin. Lani in letos se cene na trgu odpadnega kartona (mednarodni index euwid) nižajo, zaradi česar smo prisiljeni dodatno optimizirati notranje stroške in stroške organizacije,« pravi direktorica Katja Slokan. Unirec, ki ima le štiri zaposlene, je lani ustvaril 5,8 milijona evrov prihodka, predlani pa 1,5 milijona. Letošnji prihodek naj bi bil nekoliko višji, kot je bil lanski.

V Interserohu se bodo letos lotevali tudi projektov z okoljsko – družbeno komponento, ki so namenjeni ozaveščanju različnih deležnikov o pomenu zbiranja in ponovne uporabe odpadnih materialov, recikliranju … »Ravnanje z odpadnimi surovinami je dejavnost, ki v okviru krožnega gospodarstva zavzema pomembno vlogo in verjamemo, da Interseroh lahko opravi vlogo povezovalca med dobrimi praksami in tudi tako prispeva h krepitvi konkurenčnosti posameznih podjetij in slovenskega gospodarstva kot celote,« pojasnjuje Darja Figelj.

Kako zagotoviti krogotok

Krog ravnanja z odpadki in odpadnimi surovinami je v Sloveniji natančno določen z zakonodajo. Vključuje zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov ter kontrolo ravnanja za različne vrste odpadnih materialov, med njimi tudi za več vrst odpadne embalaže, kot so steklena, lesena, kovinska, plastična in kartonska embalaža ter papir in drugi odpadki.

V Unirecu pravijo, da so kot družba za ravnanje z odpadno embalažo povezovalni člen med gospodarstvom, komunalnimi podjetji in predelovalci odpadnih materialov. Od komunalnih, javnih in zasebnih podjetij prevzemajo odpadno embalažo, skrbijo za ustrezno in čim učinkovitejšo predelavo odpadnih materialov ter spodbujajo uporabo na novo pridobljenih surovin za proizvodnjo novih izdelkov. Delež odpadne embalaže, ki jo prevzamejo od komunalnih podjetij, vsako leto posebej določi ministrstvo za okolje in prostor

»Naša vloga je torej predvsem upravljavska, znotraj tega pa je izjemno pomemben nadzor. Mi smo tisti, ki smo odgovorni, da je krogotok ravnanja z odpadno embalažo čim manj prekinjen, spremljamo količine embalaže na trgu, količine zbrane odpadne embalaže in količine predelane embalaže. Iščemo in predlagamo nove rešitve, se usklajujemo za nove tehnološke postopke. Navsezadnje moramo skrbeti tudi za ozaveščanje končnih uporabnikov, to je gospodinjstev,« pojasnjuje Katja Slokan.

Zapiranje snovnih tokov je torej eden osnovnih ciljev gospodarnega in učinkovitega ravnanja z odpadki in odpadnimi materiali. To naj bi upoštevala tudi nova strategija na tem področju, ki je v pripravi.