Tiskane izdaje
Ljubljana - Okoljski ministri držav podpisnic Alpske konvencije so na danes končani XIII. Alpski konferenci v Torinu potrdili peto Poročilo o stanju Alp, ki obravnava demografske spremembe. Te predstavljajo enega od pomembnih gibal sprememb na alpskem območju.
Demografske značilnosti držav alpskega loka
Alpe po podatkih z leta 2013 naseljuje 14.512.528 ljudi na 190.855 kvadratnih kilometrih ozemlja. Na njem torej živi 76 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar jih uvršča med najmanj naseljena območja srednje Evrope in najbolj gosto naseljena gorska območja, poleg tega so privlačna turistična destinacija za več kot 120 milijonov obiskovalcev letno.
Alpska regija se sooča z upadanjem rojstev, staranjem prebivalstva, odseljevanjem in s tem posledično zmanjševanjem delovno aktivnega prebivalstva, še posebno pa izstopa trend zmanjševanja števila mladih žensk v gorskih območjih, so pokazali rezultati mednarodne strokovne skupine.
Analiza prebivalstva kaže še, da regija trenutno doživlja izrazito heterogeno demografsko rast. Populacija narašča predvsem na območjih, ki so lahko dostopna (v mestih, glavnih alpskih dolinah s pomembnejšimi prometnimi potmi), medtem ko se populacija v oddaljenih in izoliranih območjih zmanjšuje.
Povprečna stopnja rasti prebivalstva v zadnjem desetletju ostaja pozitivna predvsem po zaslugi priseljevanja. Alpe namreč niso več območje s pretežno podeželskim prebivalstvom, vse pogosteje se tja naseljujejo tisti, ki želijo združiti prednosti urbane infrastrukture in privlačnost neokrnjene narave ter s tem dvigniti kakovost življenja. Novi prebivalci oziroma t.i. »new highlanders« prispevajo k ponovni oživitvi lokalnega gospodarstva, obujanju alpske kulture, tradicije in promociji lokalnih izdelkov.
V Alpe se zgrinja tudi starejša populacija. Ta želi živeti v prijetnem in mirnem okolju, kar povečuje potrebo po zagotavljanju in izboljšanju nekaterih javnih storitev (socialno varstvo, bolnišnice, distribucije obrokov, idr.), po drugi strani pa se zato zapirajo druge storitve, predvsem izobraževalne, ker se zaradi obratne smeri migracijskih tokov mlado prebivalstvo izseljuje zaradi boljših možnosti izobrazbe in dostopnosti do delovnih mest.
Poročilo predstavlja tudi primere dobrih praks reševanja demografskih vprašanj s celotnega območja Alpske konvencije.
Demografske spremembe kot ključni izziv za prostorski razvoj Slovenije
Tanja Bogataj, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, ki na konferenci zastopa stališča Slovenije, je izpostavila, da »demografska vprašanja ne zadevajo le alpskih območij, temveč večino EU držav, vključno s Slovenijo, ki se sooča s podobnimi trendi. Ker se demografske spremembe, podobno kot podnebne, kažejo regionalno specifično, se Slovenija zavzema, da bi dosedanja spoznanja upoštevali pri oblikovanju vseh politik, od gospodarskih do prostorskih, ter povezali ukrep za njihovo ublažitev oziroma ustvarili sinergije med ukrepi. Demografske spremembe so tudi eden od ključnih izzivov za prihodnji prostorski razvoj Slovenije.«
Na vprašanje, kako se naša država opredeljuje do procesa oblikovanja makro regionalne strategije EUSALP, je povedala: »Države pogodbenice so razpravo pričele že v času slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji 2010-2011. V nadaljnjem procesu smo aktivno sodelovali in bili skupaj z drugimi alpskimi državami med podpisnicami pobude za pripravo EUSALP. Menimo, da bi bilo treba izkoristiti dosedanje dobre prakse in izkušnje Alpske konvencije oziroma obstoječo strukturo, ki je vključena v oblikovanje makro regionalne strukture, in jih ne podvajati, temveč nadgraditi, saj ta s svojim geografskim in tematskim okvirom uporabe in izkušnjami transnacionalnega sodelovanja lahko nudi ustrezen okvir in platformo za diskusijo in oblikovanje skupnega interesa o prihodnjem sodelovanju in razvoju v alpskem prostoru.«
Italija je štafeto predala Nemčiji
Okoljski ministri alpskih držav so na konferenci, kateri je predsedovala italijanski državna sekretarka za okolje Barbara Degani, razpravljali o smernicah za lokalno prilagajanje na podnebne spremembe na Alpskem območju, vključenosti konvencije v procesu oblikovanja EU Makro-regionalne strategije za Alpsko regijo EUSALP, ki bo predvidoma sprejeta poleti 2015 ter junijski predstavitvi na svetovni razstavi Milano Expo2015 z »Gorskim tednom«, ki promovira gore, gorske proizvode in alpske tradicije. Prav tako so odobrili proces priprave Večletnega programa dela 2017-2022 in tako sprejeli pomembne odločitve o razvoju alpskega območja.
Generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer je bil z rezultati konference zadovoljen: »Alpska konferenca je poudarila potrebo po sodelovanju na vseh nivojih, če želimo nasloviti izzive Alpske regije, kot so podnebne in demografske spremembe, kot tudi za najboljšo možno uporabo potencialov zelenega gospodarstva, trajnostnega turizma itd. Prepričan sem, da se bo plodno sodelovanje nadaljevalo tudi s prihajajočim Nemškim predsedstvom.«
Za Italijo bo namreč predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2015-2016 prevzela Nemčija. Osrednji poudarki njihovega dela bodo zelena ekonomija, naravna raznolikost, trajnostni turizem, podnebne spremembe, promet in mobilnost ter EUSALP.
***
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in EU, da bi spodbudile trajnostni razvoja na območju Alp in zaščitile interese tam živečega prebivalstva. Alpska konvencija se zavzema za usklajevanje varstva in gospodarskega razvoja, da bi ohranili Alpe kot gospodarski in življenjski prostor za ljudi in naravo.
Alpska konferenca je (najvišji) politični organ odločanja Alpske konvencije. Člani Alpske konference so okoljski ministri alpskih držav. Praviloma zaseda na vsaki dve leti pri predsedujoči pogodbenici, zasedanj konference se kot opazovalci lahko udeležijo predstavniki Združenih narodov, njihove posebne organizacije, Svet Evrope in vsaka evropska država. Alpska konferenca sklepa s konsenzom.
Poročilo o stanju Alp redno obvešča o ekološkemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju v alpskem prostoru. Ljudem in odgovornim v politiki in upravi, medijem in znanosti ponuja obširno informacijsko osnovo o stanju in prihodnosti te regije. Poleg tega v osnovi ponuja pomembna izhodišča za pripravo primernih strategij.
Pri pripravi poročila poleg zastopnikov alpskih držav in Stalnega sekretariata Alpske konvencije, sodelujejo zastopniki številnih omrežij in inštitucij ter znanstveniki in strokovnjaki iz celotnega alpskega prostora.
