OECD poziva k ustavitvi subvencij za fosilna goriva

Ljubljana – Nižje cene nafte so edinstvena priložnost, da vlade ustavijo podporo za porabo in proizvodnjo fosilnih goriv, po več letih opozarjanj okoljevarstvenih organizacij ugotavlja v novem poročilu tudi OECD. Slovenija ni izjema niti pri podpori iz proračuna niti pri davkih.

»Vladna podpora porabi in proizvodnji fosilnih goriv v državah OECD in ključnih državah v razvoju [Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija, Rusija in Južna Afrika] ostaja še vedno velika, dosega od 160 do 200 milijard dolarjev na leto. Ta podpora zavira svetovna prizadevanja za ustavitev rasti emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam,« poudarja v novem poročilu OECD.

Preverili so podatke skoraj 800 programov porabe proračunskega denarja in oprostitev davkov, ki jih uporabljajo vlade 34 držav OECD in šest držav v razvoju, ki so tudi v G20, za spodbujanje porabe ali proizvodnje fosilnih goriv. Programi so namenjeni znižanju cen za potrošnike pa tudi zmanjšanju stroškov raziskav in izkoriščanja novih polj za naftne in plinske družbe.

»Zdaj je čas, da države pokažejo, kako resne so v svojih napovedih za boj proti podnebnim spremembam. Pravi trenutek je, da reformirajo svoje škodljive politike podpore fosilnim gorivom. Vlade vsako leto za podporo fosilnim gorivom porabijo skoraj dvakrat več denarja, kot ga potrebujemo za podnebno finančne cilje, ki jih je določila mednarodna skupnost. Ta poziva, da je treba v podnebnem skladu zbrati sto milijard dolarjev na leto do leta 2020. Smer moramo spremeniti in odpraviti škodljive politike, ki so ostaline preteklosti, ko je bilo onesnaževanje še sprejemljiv stranski učinek gospodarske rasti,« je povedal generalni sekretar OECD Angel Gurría.

Stara, slaba politika

Kar dve tretjini ukrepov podpore fosilnim gorivom je bilo sprejetih pred letom 2000, v precej drugačnem gospodarskem in okoljskem kontekstu. Današnje drugačne politične prednostne naloge postavljajo vlade v položaj, ko morajo nujno premisliti o smiselnosti in učinkovitosti politik, ki porabljajo denar davkoplačevalcev za to, da so države še vedno življenjsko odvisne od fosilnih goriv.

Nekaj napredka v preteklih treh letih priznava tudi OECD, a je to premalo, saj ostaja skupna podpora fosilnim gorivom še vedno prevelika. Priložnost za korenite spremembe po mnenju OECD so relativno nizke cene nafte. »V državah, ki bodo nizke cene nafte izkoristile za reformo sistema podpor fosilnim gorivom, morajo vlade konsolidirati koristi reforme in se upreti pritiskom za vrnitev podpor, če bi se fosilna goriva v prihodnje podražila,« opozarjajo v OECD.

Škodljive podpore tudi v Sloveniji

Slovenija ni med večjimi podpornicami fosilnih goriv, ima tudi nadpovprečno visoke davke na energente in takso na emisije ogljikovega dioksida. Vendar ni niti med čistimi. Po podatkih OECD je še leta 2012 iz proračuna za kopanje domačega premoga plačala 7,5 milijona evrov. Še lani pa je za soproizvodnjo elektrike in toplote iz zemeljskega plina plačala dobrih 24 milijonov evrov, za zapiranje rudnika premoga Trbovlje-Hrastnik pa 7,3 milijona evrov. Vsi ti trije primeri so tudi v tabeli, ki prikazuje podporo fosilnim gorivom z oprostitvami davkov in taks.

OECD omenja tako oprostitev trošarin na gorivo, ki ga uporabljajo ribiške ladje, oprostitev davščin na gorivo, ki ga porabijo diplomatske misije, kot oprostitev trošarin na dizelsko gorivo za stroje, tudi traktorje, ki se uporabljajo v kmetijstvu in gozdarstvu. Zadnja postavka je ena od večjih, lani 18,6 milijona evrov. Še večje vsote so oproščeni avtoprevozniki, lani 41 milijonov evrov. Družbe, ki imajo v lasti nepremične stroje, ki uporabljajo fosilna goriva, pa so bile lani po podatkih OECD oproščene 9,1 milijona evrov davščin.